Franja

lessive [lɛsiv] féminin lug; žehta, pranje; (umazano) perilo; figuré velika (denarna) izguba (pri igri); pralno sredstvo

jour masculin de la lessive pralni dan
donner à la lessive dati v perilo
faire la lessive prati perilo
mettre à la lessive namočiti, izlužiti
à la suite de ce scandale, on fit une grande lessive zaradi tega škandala so izvedli veliko čistko

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

letališče samostalnik
(o letalih) ▸ repülőtérNa letališču v Frankfurtu so morali danes doslej odpovedati vsaj 107 poletov. ▸ A frankfurti repülőtéren ma eddig legalább 107 járatot kellett törölni.
Sopomenke: aerodrom
Povezane iztočnice: civilno letališče, vojaško letališče

letališki avtobus stalna zveza
(vrsta avtobusa) ▸ reptéri busz
Po naših informacijah so izdelali le pet od skupno 95 naročenih letaliških avtobusov. ▸ Információink szerint a megrendelt 95 reptéri buszból mindössze öt készült el.

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

Lēthē -ēs, f (Λήϑη, apel. = pozaba) Léte, reka v podzemlju, iz katere so pile sence (= duše preminulih) pozabo vsega, kar so bile doživele na Zemlji (od tod oblivionis amnis Sen. ph. ali aqua oblivionis Lact.): soporifera O., si biberes securae pocula Lethes O., da mihi … hebetantem pectora Lethen O., inmisit Stygiam Paean in viscera Lethen Lucan. pozabo. Od tod adj. Lēthaeus 3 (Ληϑαῖος)

1. letájski, létski, podzemeljski: amnis V. ali gurges Cat. ali stagna Pr. = reka Lete, ratis Tib. = Haronov čoln, tyrannus (= Pluto) Col., di Lucan., ianitor Stat., nec Lethaea valet Theseus abrumpere caro vincula Pirithoo H. ne more odtrgati ljubemu Piritoju smrtnih spon, ne more ga rešiti smrtnih spon = ne more ga oživiti.

2. pesn. pozabonosen, uspavalen: sucus O., ros V., toda Lethaeo perfusa papavera somno V. s smrtonosnim spanjem.

letopis samostalnik
1. (letna publikacija) ▸ évkönyvKmalu so začeli uvajati redna statistična raziskovanja, njihove rezultate so objavljali v letopisih. ▸ Rövidesen rendszeres statisztikai felméréseket vezettek be, és ezek eredményeit évkönyvekben tették közzé.
Letopis 2008 zajema dogajanje v štirih občinah od oktobra 2007 do novembra 2008. ▸ A 2008-as évkönyv négy község 2007 októbere és 2008 novembere között zajlott eseményeit tartalmazza.

2. ponavadi v množini (o pomembnem dosežku) ▸ évkönyv
Pet naslovov državnega prvaka je dosežek za svetovne športne letopise. ▸ Az öt országos bajnoki cím olyan eredmény, amely a világ sportévkönyveibe is bekerül.
Slovensko skakanje ima zdaj v letopisih že 65 zmagoslavij, 56 posamičnih. ▸ A szlovén síugrás már 65 győzelmet – ebből 56 egyéni – jegyez az évkönyvekben.
Mariborska peticija bi se lahko v letopise uvrstila kot peticija, ki je najhitreje pridobivala podpisnike. ▸ A maribori petíció olyan petícióként kerülhetne be az évkönyvekbe, amelyen a leggyorsabban gyűltek össze az aláírások.

3. ponavadi v množini, v zgodovinskem kontekstu (letni pregled pomembnih dogodkov) ▸ évkönyv
Če pobrskamo po starih arhivih, letopisih in zgodovinskih knjigah, v katerih so tudi podatki o izrednem vremenu, vidimo, da se je v daljšem obdobju klima prav tako spremenila. ▸ Ha átnézzük azokat a régi archívumokat, évkönyveket és történelemkönyveket, amelyek a szélsőséges időjárásról is tartalmaznak információkat, láthatjuk, hogy hosszabb időszakon belül az éghajlat is változott.

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

leucaspis -pidis, f (gr. λεύκασπις) beloščiten, z belim ščitom: phalanx L. (njeni ščiti so imeli belo ali srebrno polje). — Kot nom. propr. Leucaspis -pidis, m Levkáspis, neki Trojanec: V.

Leucosyrī -ōrum, m (Λευκόσυροι) Levkósiri = Beli Sír(ij)ci, sprva ime sirskih rodov v Kapadokiji, ki so se po barvi polti ločevali od „ogorelih“ Sir(ij)cev v nižjih predelih: Plin.; pozneje ime Kapadokijcev, ki so naseljevali obrežje Črnega morja: N., Cu.

Leucothea -ae, f in Leucotheē -ēs, f (Λευκοϑέα Bela boginja) Levkótea

1. bogoslužno ime Ino, Kadmove hčere in Melikertove matere, ki se je na begu pred besnim Atamantom (Athamās) pognala v morje ter bila sprejeta med morska božanstva; Rimljani so jo pozneje istovetili s staroitalsko boginjo Matuto; obl. Leucothea: Ci., O., Stat. (z gr. acc. Leucothean), obl. Leucotheē: O., Pr.

2. hči babilonskega kralja Orhama in Evrinome, Apolonova ljubica: O.

3. otoček = Leucōsia: Mel., Plin. (3, 83, z obl. Leucothea).

4. studenec na Samosu: Plin. (5, 135, z obl. Leucothea).

Lev samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ OroszlánZnanstveniki so izračunali, da je sfinga leta 10.500 pr. n. št. gledala naravnost v ozvezdje Leva. ▸ A tudósok kiszámították, hogy a szfinx i. e. 10.500-ban egyenesen az Oroszlán csillagképre nézett.
Marca najdemo na večernem nebu v bližini Device ozvezdje Lev z glavno zvezdo Regul. ▸ Márciusban az esti égbolton a Szűz közelében találjuk az Oroszlán csillagképet legfényesebb csillagával, a Regulus-szal.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ OroszlánLuna v Levu kaže, da so vaša čustva ognjevita in strastna. ▸ A Hold az Oroszlánban arra utal, hogy tüzesek és szenvedélyesek az érzelmei.
Vpliv Saturna v znamenju Leva ustvarja občutek negotovosti. ▸ A Szaturnusz az Oroszlánban a bizonytalanság érzését kelti.

Levāna -ae, f (lĕvāre) Levána, boginja zaščitnica novorojenih otrok, če so jih očetje dvignili s tal in s tem priznali za svoje: Aug.

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

lĕvitās² -ātis, f (lĕvis)

1. lahkost ali lahkota po teži (naspr. gravitas), od tod gibčnost, hitrost, urnost: armorum C. lahka oborožitev, nulli fruticum levitas maior Plin.; summā ali volucri levitate ferri Lucr., qui (sc. pappi) nimia levitate cadunt plerumque gravatim Lucr.; od tod pesn.: Termine, post illud levitas tibi libera non est O. si nepremičen.

2. metaf.
a) lahkomiselnost, lahkoumnost, nestanovitnost, neznačajnost, brezznačajnost, pomanjkanje nravnih načel, vetrnjaštvo, površnost (naspr. gravitas dostojanstvena resnost, poseb. rimska): qui mobilitate et levitate animi novis imperiis studebant C., de eius hominis levitate et incostantia plura non dicam Ci., quid est inconstantiā, levitate, mobilitate, cum singulis hominibus, tum vero universo senatui turpius? Ci., ut adversas res, sic secundas inmoderate ferre levitatis est Ci. je znak brezznačajnosti, l. iudiciorum (= iudicium) Ci., temere assentientium Ci., propter perpetuam in populari ratione levitatem Ci., amatoriis levitatibus dediti Ci. vetrnjaštvu v ljubezni, levitates comicae Ci. lahkomiselnosti, vragolije, kakršne so običajne v komedijah, hanc levitatem ac iactationem animi neque mirabantur in iuvene furioso neque arguebant L., l. muliebris Petr., iocari poëtica levitate Petr., manet in rebus temere congestis levitas Petr., l. nobis insita T., l. Graecorum Lact.
b) plitvost, plitkost, pomanjkljivost, nepopolnost, nevzdržnost: cuius opinionis levitas … non desiderat orationem meam Ci.

levkocit samostalnik
ponavadi v množini, biologija (krvna celica) ▸ fehérvérsejt, leukocitaUgotovili so, da imajo osebe s povečanim številom levkocitov večje tveganje, da umrejo za rakom. ▸ Arra a megállapításra jutottak, hogy a magasabb a fehérvérsejtszámú személyek esetében nagyobb a kockázat, hogy rákban hunynak el.
Sopomenke: bela krvna celica, bela krvnička

lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.

2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.

lezija samostalnik
medicina (rana) ▸ lézióNa koži nastanejo okrogle lezije, ki so čisto brez dlak. ▸ A bőrön kerek léziók alakulnak ki, amelyek teljesen szőrtelenek.

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man