Franja

βλέπω [fut. βλέψομαι, (βλέψω), aor. ἔβλεψα, adi. verb. βλεπτός] 1. gledam, zrem, vidim, motrim τί, εἴς τι; δεινόν srepo (strašno) gledam, σκότον βλέπω sem slep, μὴ βλέπων slep; φάος βλέπω živim. 2. pogledam na kaj, zagledam, opazim, spoznam, oziram se na kaj; εἰς θεούς zaupam; NT ἀπό τινος varujem se koga (pred kom), tudi s ἵνα in μή pazim NT. 3. gledam kam, obrnjen sem, πρὸς μεσημβρίαν ležim proti jugu.

βοηθέω [fut. βοηθήσω, ion. βωθέω, ἐβώθησα; adi. verb. βοηθητέον] 1. hitim, pritečem, pridem na pomoč, pomagam τινί, τινὶ πρός (ἐπί) τι; ἐπί τινα vzdignem se, odrinem proti komu; τινὶ τὰ δίκαια pomagam komu do njegovih pravic. 2. Plut. prinašam komu zdravniško pomoč.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

βου-λῡτός, ὁ (λύω) ep. čas, ko se izpregajo voli, delopust, večer, βουλυτόνδε proti večeru.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

γρᾰ́φω [Et. kor. gerph, nem. kerben, slov. žreb. – Obl. fut. γράψω, -ομαι, aor. ἔγραψα, pf. γέγραφα, pass. pf. γέγραμμαι, aor. ἐγράφην, fut. γραφήσομαι, γεγράψομαι]. I. act. 1. včrtam, vrežem, vdolbem. 2. slikam, rišem. 3. vrežem v vosek ali kamen. 4. pišem, τινά komu NT, napišem, opišem koga, javim pismeno. 5. a) νόμον predlagam zakon; b) τινά τινα predlagam koga za kaj; pass. imenujejo me za, veljam za; γνώμην stavim (vložim) pismen predlog, predlagam, τὰ γραφέντα predlogi; ὁ γράφων predlagatelj, γράφω τινά τινων štejem koga med kako vrsto ljudi; οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne bom vpisan kot Kreontov varovanec. II. med. 1. zapišem si kaj, dam si kaj napisati ali slikati, τινί τι naročam, velevam. 2. γραφήν vložim tožbo proti komu, zatožim koga; ὁ γραψάμενος tožitelj, τὰ γεγραμμένα obtožba.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

δειελινός 3 večeren. – adv. τὸ δειλινόν proti večeru, zvečer.

δεῖπνον, τό (δαπάνη, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.

δέχομαι d. m., ion. in poet. δέκομαι [Et. kor. dek', hrv. desiti, treffen. – Obl. fut. δέξομαι, aor. ἐδεξάμην, pf. δέδεγμαι, aor. pass. ἐδέχθην, adi. verb. δεκτέον; ep. praes. 3 pl. δέχαται, fut. 3 δεδέξομαι, aor. med. ἐδέγμην, 3 sg. ἔδεκτο, δέκτο, imper. δέξο, inf. δέχθαι, pt. δέγμενος]. I. trans. 1. jemljem, sprejemam kaj od koga παρά, ἔκ τινος, τί τινος (ali kaj za koga), χρυσὸν ἀνδρὸς ἐδέξατο vzela je zlato za svojega moža (= prodala ga je), odvzamem komu kaj τινί τι. 2. gostoljubno ali prijazno sprejmem, pogostim koga τινά, δέχομαι ἐπὶ ξένια sprejmem kot gosta, dovolim, da vstopi, ἐν μεγάροις, δόμοις, δωρήμασιν, χώρᾳ, πόλει, εἰς τὴν πόλιν. 3. slišim, čujem, zaznam, razumem φωνήν, ἠχήν, φήμην, μύθων ὀμφάν, λόγον. 4. a) odobravam kaj, zadovoljen sem s čim, priznam λόγους, sprejemam (z zadovoljstvom) οἰωνόν, vzamem na znanje, smatram za kaj μηδὲ συμφορὰν δέχου τὸν ἄνδρα, στρατηγόν τινα; z μᾶλλον imam rajši, više cenim, stavim kaj nad kaj; b) dopustim kaj, vzamem nase, potrpežljivo prenašam, trpim κῆρα. 5. oprezujem, pričakujem, prežim na koga τί, acc. c. inf., stavek s ὁπότε. 6. poskusim, merim se s kom, lotim se koga, sem komu kos, upiram se komu, branim se proti komu, τὸν ἐπιόντα proti napadniku, zgrabim se s kom, bojujem se s kom τινὰ εἰς χεῖρας. II. intr. ὥς μοι δέχεται κακὸν ἐκ κακοῦ kako sledi nesreča za nesrečo (izvira nesreča iz nesreče), sledim neposredno ἔκ τινος; mejim na kaj, stezam se, segam.

δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.

δια-φέρω [aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. preletim, pridem na vse strani; NT razširim se λόγος, plovem, vozim se (po morju) ἔν τινι. III. med. sprem se, razdvojim se, prepiram se ἀμφί, περί τινος; γνώμῃ διαφερόμεθα prepričanje nas spravlja narazen; οὐ διαφέρομαι nič nimam proti temu.

δι-εγγυάω sem porok, jamčim za koga τινά, τριάκοντα ταλάντων s 30 talenti, izpuščam koga proti poroštvu ὀκτακοσίων ταλάντων.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δράω [Et. kor. derā, delati. – Obl. fut. δρᾱ́σω, pt. δέδρᾱκα, aor. pass. ἐδράσθην, adi. verb. δραστέος; ep. pr. ind. 3. pl. δρώωσι, opt. δρώοιμι]. 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, τινά τι izkažem komu uslugo. 3. ἀγαθόν τι, εὖ, καλῶς δράω τινά storim komu kaj dobrega, κακῶς δράω τινά prizadenem kaj žalega; δράω τι εἴς τινα, περί τινα storim kaj proti komu. 4. ὁ δρῶν, δράσας, δεδρακώς storilec, krivec; τὰ δρώμενα podjetje, načrti, naklepi, τὰ εὖ δεδρασμένα dobrote; πᾶν δρῶν vsaka usluga, παντὸς δρῶντος (ἡδονήν) pomoč v vsakem oziru.

δύσις, εως, ἡ (δύομαι) zahod, zaton, večer, πρὸς ἡλίου δύσιν proti zapadu.

δυσμαχέω poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, θεοῖς proti bogovom; ἀνάγκῃ οὐχὶ δυσμαχητέον s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.