Franja

cēroferārius -iī, m (cēra in ferre) svéčar, strežnik pri kršč. bogoslužju: Isid.

cerradura ženski spol zapiralo; ključavnica

cerradura de golpe zaskočna ključavnica
el ojo de la cerradura luknja pri ključavnici
cerradura de secreto, cerradura de combinación tajna ključavnica

cerveau [sɛrvo] masculin možgani; figuré glava, um, razum, duh; središče

cerveau brûlé (familier) prenapet, ekstravaganten človek
cerveau creux tuhtavec
cerveau électronique elektronski možgani
rhume masculin de cerveau nahod
transport masculin au cerveau možganska kap
c'est un cerveau to je zelo inteligenten človek
avoir le cerveau troublé, dérangé, fêlé, timbré, brouillé (familier) ne biti čisto pri pravi (pameti)
bourrer de mensonges le cerveau de quelqu'un komu laži v glavo tlačiti
se creuser le cerveau (figuré) glavo si beliti
se fatiguer, se pressurer le cerveau napenjati si možgane
le vin monte au cerveau vino gre v glavo

cesarsko veličanstvo stalna zveza
kot nagovor (pri naslavljanju) ▸ császár őfőméltósága, császári felség

cesarstvo samostalnik
1. (dežela, kjer vlada cesar) ▸ császárságPovezane iztočnice: Nikejsko cesarstvo, Zahodno rimsko cesarstvo, Avstro-Ogrsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, Nemško cesarstvo

2. v zgodovinskem kontekstu (imperij) ▸ birodalomPovezane iztočnice: Osmansko cesarstvo, Mongolsko cesarstvo, Otomansko cesarstvo

3. (velika organizacija) ▸ birodalomPriljubljena televizijska voditeljica je naredila korak naprej pri širjenju svojega poslovnega cesarstva. ▸ A népszerű televíziós műsorvezető tett egy lépést üzleti birodalma növelése felé.Italijanski modni oblikovalec je v intervjuju povedal, da je pripravljen prodati svoje modno cesarstvo. ▸ Az olasz divattervező az interjúban elmondta, hogy kész eladni divatbirodalmát.

4. (območje prevlade) ▸ birodalom

cestros¹ -ī, m (gr. κέστρος) vžigalo pri enkavstičnem slikanju: Plin.

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

cētus -ī, m (gr. τὸ κῆτος)

1. vsaka velika morska žival, morska pošast = kit, morski pes, pliskavka, tun, morska jegulja: Pl., Varr ap. Non., Cels., Plin.; sg. v gr. obl. cetos, n le pri Plin., pogosteje pl. cētē, n (= κήτη, kontr. iz κήτεα): Plin., Sil., Stat., immania cete V.

2. pren. Kit, ozvezdje na južnem nebu: arieti et piscibus cetus est subiectus Vitr.

cēveō -ēre

1. pri spolnem odnosu gibati, vrteti zadnjico (o moškem, prim. crīsō): Pl. ap. Non., Mart., Iuv.

2. pren. (kakor pes) vrtorepiti, dobrikati se, prilizovati se: Pers.

Chabriās -ae, m (Χαβρίας) Habria, atenski vojskovodja, padel l. 358 pri obleganju otoka Hiosa: N.

chahuter [šaüte] verbe intransitif razgrajati
verbe transitif:

chahuter un professeur, un conférencier razgrajati, napraviti hrupen nered proti profesorju, predavatelju (pri predavanju)
chahuter quelque chose premetavati kaj, brezobzirno ravnati s čim

chaîne [šɛn] féminin veriga, figuré okovi; vrsta, niz; technique tekoči trak; architecture (železna) skoba; spona, vez; figuré verižna povezanost

chaîne antidérapante veriga proti drsenju, snežna veriga (pri poledici itd.)
chaîne d'arpenteur merilna veriga
chaîne de causes vzročna povezanost
chaîne sans fin (technique) neskončna veriga
chaîne de montage, de fabrication montažna veriga
chaîne de montagnes gorska veriga
chaîne à neige snéžna veriga
chaîne parlée zaporednost govornih elementov (glasov)
chaîne de radiodiffusion skupina radijskih oddajnikov
chaîne roulante (technique) tekoči trak, figuré enolično delo
chaîne de sûreté varnostna veriga (pri vratih)
chaîne volontaire zadruga maloprodajalcev
travail masculin à la chaîne delo pri tekočem traku
réaction féminin en chaîne verižna reakcija
briser, secouer ses chaînes (figuré) zlomiti okove, otresti se okov, postati svoboden
faire la chaîne napraviti verigo
mettre à la chaîne dati, pripeti na verigo
tendre une chaîne en travers d'une rue napeti verigo prek ulice

chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

de chair et d'os iz mesa in kosti
en chair et en os živ, utelešen; osebno
en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
entre chair et cuir pod kožo
ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
chair à canon hrana za topove
chair d'une poire meso pri hruški
chair de mouton bravina, ovčje meso
chair de poule kurja polt
chair vive živo, zdravo meso
être bien en chair biti lepo rejen
donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
c'est la chair de sa chair to je njen otrok
(religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
(religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa

chaise [šɛz] féminin stol; technique osnova, temelj, ogredje

chaise cannée, paillée, rembourrée, pliante trstni, slamnat (spleten), oblazinjen, zložljiv stol
chaise à bascule gugalni stol
chaise à dos naslanjač
chaise longue ležalni stol
chaise de dactylo stol pri pisalnem stroju
chaise de malades bolniški stol
chaise percée nočni stol (prenosno stranišče za bolnika)
chaise à porteurs nosilnica
chaise de poste poštna kočija
chaise roulante, à roulettes stol na kolesih
chaise à vis vrtljiv stol
être assis, se trouver entre deux chaises (figuré) (ob)sedeti, biti med dvema stoloma
mener une vie de bâton de chaise živeti neredno, razuzdano življenje

Chalcioecus -ī, f (gr. Χαλκίοικος) pri Grkih vzdevek špart. Minerve = Bivajoča v bronastem domu (Minervino svetišče v Šparti je bilo namreč obloženo z bronastimi ploščicami): N. (z gr. obl. Chalcioicos); pri Rimljanih met. = Minervino svetišče: L.

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

chaleco moški spol telovnik

decir a/c para su chaleco nekaj sam pri sebi reči

chambre [šɑ̃br] féminin (spalna) soba; prostor; marine kajuta; komora, zbornica

les Chambres senat in poslanska zbornica
chambre d'agriculture poljedelska komora
chambre à air (automobilisme) zračnica
chambre d'amis soba za goste
chambres attenantes, communicantes sosedne sobe
Chambre basse, des communes angleški spodnji dom, poslanska zbornica
chambre de bonnes soba za hišno pomočnico
chambre de commerce trgovinska zbornica
chambre à coucher spalnica
chambre à louer soba za oddajo
chambre-cuisine kuhinja, ki rabi tudi za bivanje
Chambre des députés, la Chambre poslanska zbornica
chambre d'enfants otroška soba
chambre forte trezor, pred ognjem in vlomom varen prostor v banki za shrambo vrednotnic
chambre frigorifique, froide hladilnica
chambre garnie, meublée opremljena soba
chambre à gaz plinska celica
Chambre haute, des pairs (politique) angleški zgornji dom
chambre indépendante soba s posebnim vhodom
chambre à un lit soba z eno posteljo
chambre des machines strojnica (prostor)
chambre de métiers obrtna zbornica
chambre noire, obscure (photographie) temnica
femme féminin de chambre sobarica, hišna
musique féminin de la chambre komorna glasba
ouvrier masculin en chambre delavec, ki dela na domu, doma
pot masculin de chambre nočna posoda
robe féminin de chambre domača halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
stratège masculin en chambre kavarniški strateg, nekompetenten teoretik
théorie féminin élaborée en chambre birokratska teorija
se confiner dans sa chambre (figuré) zapreti se, zabiti se, zakopati se v svojo sobo
consigner à la chambre kaznovati s hišnim zaporom
faire la chambre pospraviti sobo
faire chambre à part ločeno spati
garder la chambre ostati v sobi (zaradi bolezni)
travailler en chambre delati na domu, doma
il y a bien des chambres à louer dans sa tête (figuré) on ni čisto pri pravi (pameti)

champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

champ d'action akcijsko, delovno polje
champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
champ d'atterrissage pristajališče
champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
champ d'aviation letališče
champ de bataille bojišče
champ de course(s) dirkališče, tekališče
champ de foire sejmišče
champ d'investigation področje raziskovanja
champ libre popolna svoboda delovanja
champ magnétique magnetno polje
champ de manœuvre vojaško vežbališče
champ de mines minsko polje
champ de ski smučišče
champ de tir strelišče; strelno polje
à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
en plein champ sredi polj, na prostem
sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
travaux masculin pluriel des champs poljska dela
avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
donner la clef des champs osvoboditi
donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
laisser le champ libre umakniti se
laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
prendre du champ vzeti zalet
prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)

champignon [šɑ̃pinjɔ̃] masculin goba; stojalo za klobuk; médecine divje meso, goba; automobilisme, familier pedal, vzvod za plin

champignon atomique atomska goba (oblak pri atomski eksploziji)
champignon du bois lesna goba
champignon de culture šampinjon, kukmak
champignon vénéneux, comestible strupena, užitna goba
ville féminin champignon hitro rastoče mesto
appuyer sur le champignon (familier) pritisniti na plin
cueillir, ramasser des champignons nabirati gobe
pousser comme un champignon rasti ko goba, hitro rasti