Franja

zapád oeste m ; poniente m ; Occidente m

na zapadu od al oeste de
proti zapadu hacia oeste
Daljni zapad el Oeste lejano

zapážen (-a -o) adj. notato, scorto:
že od prvih vlog je bil mladi igralec zapažen il giovane attore si fece notare, si mise in evidenza fin dagli esordi

zapečátiti to seal (up); to affix a seal; to set one's seal (kaj on ali to something)

to je zapečatilo njegovo usodo that sealed his fate
zapečátiti usodo Rima to seal the fate of Rome
njegova usoda je zapečatena his fate is sealed
podpisano in zapečateno od mene given under my hand and seal
mučenci so zapečatili svojo vero s svojo krvjo religija the martyrs sealed their faith with their blood
s sedmimi pečati zapečatena knjiga a book sealed with seven seals, (figurativno) a profound mystery

zapéti (-pôjem) perf.

1. cantare:
zapeti od veselja cantare dalla gioia
zapeti podoknico cantare, fare una serenata

2. intonare

3. pren. cantare, poetare:
potujoči pevec je tedaj zapel o junaških delih vitezov in nebeških očeh grajskih gospodičen il trovatore allora toccò le corde per cantare le eroiche imprese dei cavalieri e gli occhi celestiali delle giovani castellane

4. pren. dire:
knjiž. pošteno jih zapeti komu strigliare ben bene qcn.

5. cantare (di animali); suonare:
petelin je dvakrat zapel il gallo cantò due volte
rog, struna, zvon zapoje suona il corno, la corda, la campana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zapel (zabrnel)
je motor il motore ronzò
zapele so kose, zapela je sekira le falci sfrusciarono (alla falciatura), (nel bosco) le scuri risuonarono
pren. srce mu je zapelo il cuore gli balzò dalla gioia
zločinec je končno zapel il criminale si decise a cantare, a confessare
pren. zapeti komu hvalo cantare, tessere le lodi di qcn.
rel. zapeti novo mašo dire la prima messa, essere consacrato sacerdote

zapitek samostalnik
1. (plačilo za pijačo) ▸ cechOb popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.

zaplamenéti (-ím) perf.

1. ardere, divampare, avvampare

2. pren. (zasijati) accendersi; brillare, risplendere

3. knjiž. divampare:
zaplamenela je svetovna vojna scoppiò la guerra mondiale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obraz mu je vzplamenel od sramu arrossì in volto dalla vergogna

zaplapoláti (-ám) perf.

1. sventolare

2. avvampare

3. ardere, divampare, accendersi (di sentimento):
upanje je zaplapolalo v njem in lui si accese la speranza
petelin zaplapola s perutmi il gallo sbatte le ali
pren. srce mu je zaplapolalo od vznemirjenja il cuore gli sussultò dal turbamento

zaprávljati to be prodigal (ali lavish) with; ➞ zapraviti

zaprávljati čas in denar to waste one's time and money
kdor lahkomiselno zapravlja, se od premoženja že poslavlja (arhaično) wilful waste makes woeful want

zaradi, zaradi koga/česa:

1. vzrok: wegen (des), infolge (visoke vode infolge Hochwassers, goste megle infolge dichten Nebels), -halber (bolezni krankheitshalber, gesundheitshalber, selitve umzugshalber, spremenjenih okoliščin umständehalber, umstandshalber); (na podlagi) aufgrund; (po zaslugi) dank; (s pomočjo) mit Hilfe von

2. razlog: von … wegen (poklica von Berufs wegen); -halber (dolžnosti pflichthalber, pravičnosti gerechtigkeitshalber, previdnosti vorsichtshalber, spodobnosti ordnungshalber, varnosti sicherheitshalber, zabave vergnügenshalber, vergnügungshalber); (zavoljo) um … willen (brata um seines Bruders willen, samega sebe um seiner selbst willen, ljubega miru um des lieben Friedens willen); (na ljubo) (jemandem/einer Sache) zuliebe (samo zaradi tebe nur dir zuliebe, zaradi kariere der Karriere zuliebe); (spričo) auf … hin (suma auf einen Verdacht hin)

3. namen: wegen (des), zwecks (ugotovitve osebnih podatkov zwecks Feststellung der Personalien, temeljite preiskave zwecks gründlicher Untersuchung)

4. ozir: (zastran) wegen (des); (v zadevi) betreffs (kratica : betr.)

5. (od) vor (mraza vor Kälte) ➞ → mraz, strah, nesnaga

6.
s sestavljenko: smrt zaradi, zaradi zadušitve der Erstickungstod
nabrekanje tal zaradi, zaradi mraza die Frosthebung
slep zaradi, zaradi bleska snega schneeblind …

7.
zaradi, zaradi mene/tebe/njega/nas/ vas/njih meinetwegen/deinetwegen/seinetwegen/ unsertwegen/euretwegen/derentwegen
zaradi, zaradi mene (meni je vseeno) von mir aus, meinetwegen

zardéti (-ím) | zardévati (-am) perf. imperf. arrossire, farsi rosso, avvampare, trascolorare:
zardeti od jeze, napora, sramu arrossire di rabbia, dallo sforzo, di vergogna
zardeti do las, do ušes arrossire fino alla punta dei capelli
zardevati kot mak, kot kuhan rak diventar di fuoco, diventar rosso come un gambero, come un tacchino, un peperone

zardé(va)ti rougir de, devenir rouge

zarde(va)ti od sramu rougir de honte, familiarno piquer un fard (ali un soleil)

zarípel zarípljen flushed

zarípel, zarípljen od jeze flushed with anger

zarípel (-pla -o) adj. acceso, rosso in viso:
zaripel od jeze, razburjenja, vročine rosso dalla rabbia, dall'emozione, dal caldo

zarípel, zarípljen rubicundo; congestionado

zaripel od jeze rojo de ira

zarjúti to roar

zarjúti od smeha to roar with laughter

zasebnik [é] moški spol (-a …) der Privatmann, der Privatmensch, die Privatperson; obrtnik: der Gewerbetreibende, der Privatunternehmer
kupiti: od zasebnika von privater Hand
soba pri zasebniku das Privatzimmer

zasijáti (se mettre à) briller, rayonner, resplendir ; (zvezde) s'allumer, apparaître

zasijati od veselja (figurativno) s'illuminer (ali rayonner) de joie

zasijáti (-síjem) perf.

1. splendere, risplendere

2. pren. risplendere, brillare:
oči so mu zasijale od veselja i suoi occhi brillarono di gioia

3. pren. apparire, comparire, disegnarsi:
med drevjem je zasijala jasa in mezzo agli alberi si disegnò una radura

4. pren. (zablesteti) segnalarsi, distinguersi:
zasijal je z izvirnimi dognanji na področju mikrobiologije si segnalò con originali scoperte nel campo della microbiologia

zaskrbljen [ê] (-a, -o) besorgt (za um); obraz: sorgenvoll, (razoran od skrbi) versorgt; (razžaloščen) betrübt, bekümmert; (vznemirjen) verunsichert, ängstlich
zelo zaskrbljen mit Sorge erfüllt, angsterfüllt, angstvoll
biti zaskrbljen sich Sorgen machen (za um), sich Gedanken machen, sich sorgen um

zaslepíti aveugler, éblouir (tudi figurativno)

(ne) pustiti se zaslepiti od slave (ne pas) se laisser éblouir par la gloire