Franja

vrzel [é] ženski spol (-i …) die Lücke (energetska Energielücke, informacijska Informationslücke, v zazidavi Baulücke, spominska Gedächtnislücke, Erinnerungslücke, med zobmi Zahnlücke, na tržišču Marktlücke); (izrez, okence) die Aussparung; elektrika v polprevodniku: das Loch, das Defektelektron; v vedenju/znanju Wissenslücke; pri testih v besedilu: Wortlücke
zapolniti vrzel eine Lücke schließen
brez vrzeli lückenlos
poln vrzeli lückenhaft
test z izpolnjevanjem vrzeli der Lückentest

vstáviti (-im) | vstávljati (-am) perf., imperf.

1. mettere, infilare; incastonare; inserire, interporre, interpolare; aggiungere:
vstaviti kamenček v prstan incastonare una pietra nell'anello
vstaviti šivanko v stroj infilare l'ago nella macchina
vstaviti kartonček med liste inserire un cartoncino tra i fogli
vstaviti manjkajoče podatke aggiungere i dati mancanti

2. inform. (vnesti, vnašati) registrare, immettere:
vstaviti podatke v računalnik registrare i dati nel computer
vstavljati liste interfogliare
vstavljati okrasne vložke tassellare
vstavljati tampon tamponare

vulgus, starejše volgus -ī, n, v acc. sg. kakor subst. m tudi vulgum, volgum, a ne pri Ci. (prim. skr. várgaḥ oddelek, skupina)

1. preprosto ljudstvo, nižje ljudstvo, ljudje, ljudstvo, masa, (veliko) občinstvo (naspr. odlični, izobraženi, blagomisleči del naroda): principes civitatis inter se coniurant: nam volgus … ingenio mobili, seditiosum atque discordiosum erat S., volgum effusum oppido caedere S., istius nequitiam … tum in ore volgi … esse versatam Ci., oratio mea … in volgus emanare poterit Ci., in vulgum vulgare Varr. ap. Non., quod neque in vulgum disciplinam efferri velint neque … C. med ljudi, Pelopidas … magis historicis quam vulgo notus N., scinditur incertum studia in contraria volgus V.; occ. (v vojski) preprosti vojaki, (vojaki) prostaki, nižje vojaštvo, vojaška drhal: vulgus militum L., apud militum vulgus Cu., vulgus armatorum L., vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., praesente vulgo agere coepit N. pred vojaki, ne volgi largitione centurionum animos averteret T.

2. metaf. množica, tolpa, trop, krdelo: volgus mulierum, servorum Ter., populus ac vulgus imperitorum Ci., vulgus insipientium Ci., patronorum Ci., aliud vulgus obaeratorum aut clientium T., femineum volgus Lucan., ululasse per agros deformes animas, volgus inane, ferunt O., exactos tyrannos densum … bibit aure vulgus (sc. umbrarum) H., per incautum serpant contagia volgus (sc. ovium) V., vulgus aequoreum Sen. tr. morske pošasti.

3. (v negativnem pomenu) zaničlj. sodrga, drhal, starejše druhal: vulgusque proceresque gemunt O., alio pane procerum, alio volgi Plin., sapientis iudicium a iudicio volgi discreparet Ci., non est enim consilium in vulgo, non ratio Ci., ceteri omnes … volgus fuimus sine gratia S., volgus infidum H., malignum spernere volgus H., odi profanum vulgus et arceo H., mobile vulgus Stat., felicia trahunt vulgum Sen. ph., veluti vulgus sine nomine Iust., eaque ipsa adfinitas … gratiam Fabio ad vulgum quaesierat L.

4. adv. izrazi
a) in vulgus, in volgus za preprosto ljudstvo, za veliko občinstvo, za širše občinstvo, za mase, za prostake, pri preprostem ljudstvu, pri prostakih, (na) splošno, (na)sploh, vobče: in vulgus et in foro dicere Ci., quod … in vulgus gratum esse sentimus Ci. ep., (sc. dies) alter in vulgus ignotus Ci., Cato … ea sentit, quae non sane probantur in volgus Ci. česar preprosto ljudstvo (prostak) ne odobrava, fani pulchritudo et vetustas Praenestinarum etiam nunc retinet sortium nomen, atque id in volgus Ci. pri preprostem ljudstvu, gratae in vulgus leges fuere L., in vulgus edit (z odvisnim govorom) N. razglasiti, da … , multa dare in volgus Lucan.
b) adv. abl. vulgō, volgō α) v velikem številu, v obilici (izobilju), množično, kupoma, trumoma, v trumah (množicah): eiusmodi tempus erat, … ut homines vulgo impune occiderentur Ci., Cn. Plancio se vulgo viri boni … offerebant Ci., ad prandium vulgo vocati Ci., ad prandium invitare? „Minime, sed volgo“ [passim]. Quid est volgo? „Universos“ Ci., hisce litteris, quas vulgo ad te mitto Ci. ep., ut vulgo milites ab signis discederent C., vituli volgo moriuntur in herbis V., Assyrium volgo nascetur amomum V. β) pred vsemi, pred vsem svetom, pred javnostjo, javno: victum volgo quaerere Ter.; od tod (na) splošno, (na)sploh, vseskozi, (vse)povsod: vulgo totis castris testamenta obsignabantur C., sicut vulgo ignari rerum loquebantur Ci., volgoque facturos alia (sc. incendia) L., coronis aureis … vulgo donabatur N., haec habitant ad litora volgo … Cyclopes V., vari lenticulaeque vulgo notae sunt Cels., usu peritus hariolo velocior vulgo esse fertur Ph., Alpina et haec arbor, nec vulgo nota Plin. splošno znano. γ) pogosto(krat), često(krat), velikokrat, pogosto(ma), navadno, običajno, v vsakdanjem življenju: verum illud verbumst, volgo quod dici solet Ter., quaeruntur … evenire vulgo soleat an insolenter et raro Ci., candelabrum … vulgo ostendere ac proferre Ci., volgo audieram Ci., vulgo audio Cels., ut volgo uti solemus Q., hoc, quod volgo sententias vocamus Q. δ) izvenzakonsko, zunajzakonsko, nezakonsko: quos vulgo mater concepit Iust., vulgo concepti dicuntur, qui patrem demonstrare non possunt Dig.

Opomba: Heterocl. abl. sg. vulgū: Varr. fr., Prisc.

vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

vzgájanec (-nca) m educando:
odnos med vzgojiteljem in vzgajancem il rapporto tra l'educatore e l'educando

vzhod² [ò] moški spol (-a …) geografija der Osten
vzhod in zahod Ost und West
Bližnji vzhod der Nahost, der Nahe Osten
Daljni vzhod der Fernost, der Ferne Osten
Srednji vzhod der Mittlere Osten
na vzhod nach Osten
na vzhodu im Osten
na Bližnji/Daljni vzhod nach Nahost/Fernost
na Bližnjem/Daljnem vzhodu in Nahost/Fernost
z Bližnjega/ Daljnega vzhoda nahöstlich/fernöstlich
od vzhoda proti zahodu ostwestlich
dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
trgovina med vzhodom in zahodom der Ost-West-Handel
proti vzhodu ostwärts
obrniti proti vzhodu gradbeništvo, arhitektura osten
obrnjenost proti vzhodu die Ostung
z vzhoda aus dem Osten
trgovina z vzhodom der Osthandel

vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente

vzorčenj|e² [ó] srednji spol (-a …) (jemanje vzorcev) das Probenehmen, die Probeentnahme
metoda vzorčenja die Quotenmethode
presledek med vzorčenji der Auswahlabstand

vzróčen (-čna -o) adj. causale, causativo:
ugotoviti vzročno zvezo med pojavi trovare nei fenomeni un nesso causale
lingv. vzročni prislov, veznik avverbio, congiunzione causale
vzročno podredje subordinata causale
med. vzročno zdravljenje terapia causale

vzročna zveza stalna zveza
pravo (povezava med vzrokom in posledico) ▸ okozati összefüggés

Wahl, die, (-, -en)

1. (Auswahl) izbira; izbor; erste Wahl prva kvaliteta; die Wahl der Mittel izbira sredstev; keine Wahl haben ne imeti (druge) izbire, ne imeti druge možnosti; seine Wahl treffen izbrati, odločiti se; nach eigener Wahl po izbiri; in die engere Wahl kommen priti v ožji izbor; vor der Wahl stehen ... morati se odločiti

2. politisch: volitve, die Wahl zu izvolitev (za); (Abstimmung) glasovanje; allgemeine Wahlen splošne volitve; geheime Wahl tajne volitve, tajno glasovanje; offene Wahlen javne volitve, javno glasovanje; zur Wahl gehen iti volit; sich zur Wahl stellen kandidirati; zur Wahl stehen: zwei Kandidaten stehen zur Wahl izbira se med dvema kandidatoma (pri volitvah)

wake¹ [wéik] samostalnik
straža
poetično bedenje; (Irska) straža, bedenje pri mrliču; pogrebščina, sedmina
zgodovina, (množina) proščenje; letni sejem

between sleep and wake med spanjem in bedenjem

walk² [wɔ:k]

1. neprehodni glagol
hoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti
zastarelo majati se, premikati se (sem in tja)
figurativno, zastarelo živeti (po nekih načelih)
zastarelo klatiti se okoli

to walk along (ali up) the street iti po ulici
to walk home vrniti se peš domov
to walk on air figurativno biti v devetih nebesih
to walk in one's sleep hoditi v spanju
to walk in peace figurativno mirno živeti
to walk in procession hoditi v procesiji
he walked into the pie figurativno planil je po pašteti
to walk in golden (ali silver) slippers figurativno plavati v denarju, živeti v bogastvu
to walk over (the course) z lahkoto dobiti dirko, figurativno z lahkoto zmagati
to walk round s.o. ameriško, pogovorno opehariti, oslepariti koga
to walk through one's part gledališče brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogo
to walk into s.o. pogovorno napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga

2. prehodni glagol
prehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)

to walk one's beat vojska biti na straži
to walk the boards biti gledališki igralec
to walk the chalk (ali chalk mark, chalk line) figurativno dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredo
to walk one's chalks sleng pobrati jo, po francosko se posloviti
to walk the floor hoditi po sobi sem in tja
to walk a horse voditi, prepeljavati konja
to walk the hospital prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)
to walk a puppy trenirati psička
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo, s pešačenjem
I'll walk you 5 miles tekmoval bom s teboj v hoji na 5 milj
to walk the plank kot gusarski ujetnik iti z zavezanimi očmi po deski z ladje v morje
they walked me into the room peljali so me v sobo
to walk the streets hoditi po ulicah; figurativno baviti se s prostitucijo
to walk the tracks iti po sledovih

wash up prehodni glagol
prati (posodo), pomiti (the dishes posodo)
odnesti, odplaviti (o morju, vodnem toku)
neprehodni glagol
ameriško umiti se

to be wash uped up ameriško, pogovorno biti izvržen med staro šaro
the sea wash uped him up morje ga je izvrglo na obalo

week [wi:k] samostalnik
teden, teden dni; 6 delovnih dni

a week, per week na teden, tedensko
a week or two nekaj tednov
week and week about, week by week teden za tednom
in the week med tednom
to-day week, this day week danes teden
yesterday week včeraj teden
Monday week v ponedeljek teden
week in week out teden za tednom
week of Sundays sedem tednov; dolgo, celo večnost
holy week, passion week religija velikonočni, veliki teden
feast of weeks židovski praznik žetve

which [wič] pridevnik & zaimek
kateri, -a, -o; kar

all which vse, kar
he lied, which did not surprise me zlagal se je, kar me ni presenetilo
she stayed two months, during which time... tu je ostala dva meseca in med tem časom...
he thinks so, in which he is right on tako misli, v čemer ima prav
that which to, kar
choose which you like! izberi, kar hočeš!
and which is still worse... in kar je še slabše (hujše)...

while² [wail] veznik
medtem ko, dokler, za časa; čeprav, dasi

never, while I live nikoli, dokler sem jaz živ
while he is not poor čeprav ni siromašen
while our opponent, he is not our enemy čeprav je naš nasprotnik, ni naš sovražnik
while on my way back med (mojo) potjo nazaj (domov)
while there is life there is hope človek upa, dokler živi
while at school he never worked ves čas, ko je bil v šoli, ni nič delal

white¹ [wáit] pridevnik
bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
politika bel, rojalističen, reakcionaren
tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
tisk prazen, nepotiskan
pogovorno poštèn

as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
white with fear bled od strahu
white ant bela mravlja, termit
white book politika bela knjiga
white brass tehnično bela med, novo srebro
white bear beli, polarni medved
white coal tehnično beli premog, vodna moč
white coffee bela, mlečna kava
white damp jamski plin
white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
white metal bela kovina
white night noč brez spanja
white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
white supremacy prevlada, nadvlada belcev
to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)

wild¹ [wáild]

1. pridevnik (wildly prislov)
divji, neukročen, neudomačen; neciviliziran, barbarski, neizobražen; plašen, plah, plašljiv (divjačina); neobljuden, pust, neobdelan (zemlja); neurejen, zmršen, skuštran (lasje); neobrzdan, razuzdan; svojeglav
figurativno razburjen, besen; buren, silovit; brezumen, nor, strasten; slučajen, naključen, nesmotrn, nepremišljen
pogovorno hlepeč po, divji (nor) na

a wild guess čisto, golo ugibanje
wild honey divji, gozdni med
a wild life divje, razuzdano življenje
wild pain divja, blazna bolečina
wild orgies divje orgije
a wild shot strel na slepo (tjavdan)
in wild disorder v divjem neredu
wild with fear brezumen (nor) od strahu
to drive s.o. wild spraviti koga v besnost, razbesniti koga
the horses were wild to start konji so nestrpno čakali na start
to settle down after a wild youth umiriti se po vihravi mladosti

2. prislov
divje; nepremišljeno, brez glave; nesmotrno, tjavdan

to run wild divje rasti, figurativno rasti brez nadzora
to shoot wild streljati na slepo, brez cilja
to talk wild zmedeno govoriti