Franja

fight² [fait] prehodni glagol & prehodni glagol (against, about, for, with, on behalf of)
boriti, vojskovati se; odbijati; braniti (se); priboriti si; premagati; pestiti se, boksati; prepirati se

to fight one's battles over again obnavljati spomine na razburljive dogodke v svoji preteklosti
that cock won't fight to ne bo držalo; tukaj nekaj ni v redu
to fight with one's gloves off ne izbirati sredstev za boj, ne prijemati koga z rokavicami
to fight a lone hand boriti se sam, brez pomoči
to fight for one's own hand boriti se za lastno korist
to fight shy of s.o. izogibati se koga
to fight for dear life boriti se na življenje in smrt
to fight in the last ditch do kraja se boriti
to fight a good fight hrabro se boriti
to fight one's way prebiti se
to fight a question prepirati se za kaj

figlia f

1. hči:
figlia da maritare, da marito za možitev godna hči
le figlie di Eva pren. Evine hčere, ženske

2. dekle, deklica:
quante ne ha passate quella povera figlia! kaj vse je preživelo to ubogo dekle!
figlia di Maria relig. članica Marijine družbe

3. kupon

fīgō -ere, fīxī, fīxum (prim. gr. θήγω brusim, ostrim).

I.

1. pribiti, zabiti, pripeti, pritrditi, obesiti, v pass. tudi = tičati, sprijeti se, držati se česa: imbrices elavulis f. Ca., f. arma V., spoliis decorata est regia fixis O., piscis … nullos nisi fixus sentiat hamos O. če ne visi (ob trnku); pren.: illud maneat atque fixum sit Ci. bodi „pribito“ = naj drži kot pribito, malum se fixit Sen. ph. se je ukoreninilo. Kje? z abl. loci: saxis fixus asperis Enn., f. humo plantas V., arma thalamo fixa V., (naris) medio fixa palato O., arbor fixa cacumine montis O. ukoreninjeno; s praep.: aliquem in cruce Ci. (poklas. aliquem ali corpus alicuius cruci Plin., Q., Suet. ali in crucem Iust.) cuspidem in terra L., ramum in limine V., mentum ad guttura V., linguā ad mentum fixā O. ker se je jezik prijel brade, figitur in prato ancora O. tiči, alto sub aethere fixae stellae O., f. nummum in luto Pers.; pesn.: f. palum in parietem Pl. zabiti; metaf.: vestigia f. V. trdno korakati, stopati, toda: (Io) primo vestigia visu figit Val. Fl. obstane, fixus manebat V. obstal je (kakor pribit, kakor vkopan), ni se ganil z mesta, oscula f. poljube pritiskati na, poljubljati: Val. Fl., oscula dulcia figet V., gelidis in vultibus oscula figens O.; pesn. z dat.: peregrinae oscula terrae figit O., pedibus oscula f. Sil.; (o očeh) upreti v kaj: foculos (vultūs) in virgine zagledati se V., O., oculos in corpore Sil., lumen in humo O., lumina fixa tenere in vultu O.; s samim abl.: f. oculos solo V., lumina terrā O.; pesn. z dat.: prim.: fixus in silentium T. v molk zatopljen; pupulas cibo f. H.; poklas.: oculos in terram f. L., Sen. ph.; (o duhu)
a) vtisniti si (v srce), zapomniti si: f. aliquid perpetuo (adv.) animo Ci., illud fixum in animis vestris tenetote, vos … iudicaturos esse Ci. memoria vestris fixa mentibus Ci., mea dicta figite animis V., aliquid penitus animo f. T.;
b) svoje misli idr. obrniti na kaj: mentem … omnem in Milonis consulatu fixi Ci. ep.

2. occ.
a) javno pribiti, nabiti: f. tabulam immunitatis, tabulas, decretum, leges in Capitolio, caput legis in poste curiae, tabula fixa in Thermis Ci., fixum est in publicis monumentis testimonium dignitatis (meae) Ci., nec verba minacia fixo aere legebantur O., senatus consultum aere publico f. T.
b) (kot posvetilo ali znamenje zmage) obesiti, natakniti: arma in parietibus Ci., arma V., arma ad postem Herculis H., clipeum postibus adversis, sacra ad fastigia dona, dona Laurenti divo V., spolia O., spolia in postibus L., qui spolia ex hoste fixa domi haberent L.
c) (po)staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti: alicui crucem, crucem in illo loco Ci., moenia O., sedem Cumis Iuv. ali domos T. trdno naseliti se, , revolubile saxum Sil., tropaca Fl., munimenta, praesidia Amm.; metaf.: nequitiae fige modum tuae H. = nekaj od …

II.

1. zabiti: dictator clavi figendi causā L. (najvišji oblastnik je vsako leto dne 13. 9. zabil letni žebelj v Jupitrovo kapelo (Iovis cella) na Kapitolu), f. in acumine dentes, ungues cervicibus, robora rostro O. aquilam humo T. caligas auro Iust. z zlatimi žeblji okovati.

2. zabosti, vbosti: mucrones in cive an in hoste figantur Ci. f. sub pectore taedas V. spiculum inter aures equi L. hoc (plumbum) dens in nympha Peneide fixit O. f. sagittam in medio crure Cu.; v pass.: harundo fixa sub aure O. tiči, lamina in gutture fixa est O. rezilo se je zabodlo v … , fixa sagitta, fixum telum V.; s samim abl.: figere mucronem tempore, iaculum tellure O.

3. prebosti, zadeti, ustreliti, streljati, raniti, pobiti, ubiti: viscera veribus, aliquem telo; cuspide, iaculo, cervam telis V. pectora telo O. hostes telis Auct. b. Alx. aliquem sagitta O., T. figar a sagitta O. capita ferarum sagittis Suet.; brez abl. instrumenti: f. cervas V. streljati, sub nube columbam, aliquem latus inter et ilia V. arcus figit omnia O. Gryneus figitur in lumina O. f. suem Mart.; occ.: f. mortem Sen. tr. ali vulnera Mart. zadati; pren. α) koga s čim zadeti, — zbosti: aliquem f. maledictis Ci. adversarios f. Ci. β) kaj z očmi prebosti, oči upreti v kaj: lumine terram Pers. torvo lumine domum Stat.

4. metaf. pridejati, vzdeti: nomen titulis Sil.

figurare

A) v. tr. (pres. figuro)

1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati

2. predstavljati:
te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl

3. delati se:
figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel

B) v. intr.

1. biti, nahajati se:
il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku

2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi

figure [figür] féminin obraz, obličje; postava, zunanjost, figura, podoba; osebnost; simbol, metafora; (mečevanje) pozicija

en pleine figure naravnost v obraz
sous la figure de v podobi
figure de danse, de style plesna, stilistična figura
chevalier masculin de la triste figure vitez žalostne postave
avoir une bonne figure biti simpatičen
avoir bonne figure biti pri dobrem zdravju
casser la figure à quelqu'un (familier) pretepsti koga
se casser la figure pasti, doživeti nesrečo, ponesrečiti se
être bien de figure biti čedne zunanjosti
faire figure igrati neko vlogo, nekaj predstavljati
faire figure de nastopiti kot, biti uporabljen kot
faire bonne figure izkazati se moža na pravem mestu, (pravega moža), nekaj veljati; ostati miren, lepo se zadržati
faire bonne figure à quelqu'un koga prijazno sprejeti
faire triste figure, piètre figure slabo, bedno izgledati, figuré ne biti kos svoji nalogi
jeter quelque chose à la figure de quelqu'un (familier) komu kaj v obraz vreči, pod nos dati
prendre figure začeti se realizirati, dobi(va)ti obliko

fijar pritrditi, pričvrstiti, ustaliti; določiti, ugotoviti; fotografija fiksirati

fijar la atención en (sobre) a/c pritegniti pozornost na kaj
fijar carteles en las esquinas nalepiti lepake na uličnih vogalih
fijar la hora določiti uro
fijar los ojos (la vista) upreti oči
fijar un plazo določiti termin
fijarse paziti (se); obrniti pozornost (en na), zapaziti, v poštev vzeti
no me fijo en ello za to se ne menim, na to se ne oziram
¡fíjese (bien)! pazite!
¡fijarse! pozor!

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.

fīlō -āre (fīlum) niti presti iz česa, presti kaj: lanam Arn.; metaf.: Ven.

filozofirati glagol
1. (razglabljati kot filozof) ▸ filozofálSvet najraje gleda skozi kamero in rad filozofira o življenju. ▸ Legszívesebben kamerán keresztül szemléli a világot, és szeret az életről filozofálni.
Paloma je mlado dekle, ki rado filozofira in se dobro zaveda, da te življenje lahko razočara. ▸ Paloma olyan ifjú hölgy, aki szeret filozofálni, és nagyon jól tudja, hogy az élet csalódást okozhat.

2. (dolgoveziti) ▸ filozofálRazmerja zaslužkov so popolnoma jasna in tu ni kaj filozofirati. ▸ A keresetek aránya teljesen világos, és itt nincs mit filozofálni.
Ne vem, zakaj bi filozofiral o stvareh, ki so kristalno jasne. ▸ Nem tudom, miért kellene filozofálnunk az egyértelmű dolgokról.

filtrirati glagol
1. (prečistiti snov) ▸ átszűr, filtrálMorsko vodo je filtriral skozi oblačila, da bi jo čim bolj očistil soli. ▸ A tengervizet ruhán szűrte át, hogy minél inkább megtisztítsa a sótól.

2. (prestreči in izločiti) ▸ megszűr, kiszűrSvež in suh planinski zrak manj filtrira sončne žarke kot zrak v nižini. ▸ A friss és száraz hegyi levegő kevésbé szűri meg a napsugarakat, mint a síksági levegő.
Ledvice filtrirajo odpadne snovi iz krvi. ▸ A vese kiszűri a salakanyagokat a vérből.
Prehranjuje se s planktonom, ki ga filtrira iz vode. ▸ Planktonokkal táplálkozik, amelyeket a vízből szűr ki.

3. v računalništvu (z uporabo aplikacije) ▸ szűr, megszűrČe želimo podatke filtirati, vnesemo ime poizvedbe, ki jo uporabimo kot filter. ▸ Ha szeretnénk megszűrni az adatokat, beírjuk a lekérdezést, amelyet szűrőként használunk.

4. (izraziti skozi nek kanal) ▸ kifejezésre juttat
Vseskozi me je spremljalo spraševanje o resničnosti in njeni relativnosti, kar skušam filtrirati skozi zgodbe, ki bi utegnile biti vredne pripovedovanja. ▸ kontrastivno zanimivo Mindvégig a valóságra és annak relatív mivoltára kérdezek rá, ezt olyan történeteken keresztül közvetítem, amelyek érdemesek az elmesélésre.

financier² [finənsíə, fain-] prehodni glagol & neprehodni glagol
financirati, podpirati z denarjem, plačati
ameriško slepariti

to financier s.o. out of s.th. ogoljufati koga za kaj
to financier money away špekulirati z denarjem

finden (fand, hat gefunden)

1. (entdecken usw.) najti

2. zdeti se: (ich finde, [daß...] dass... zdi se mi, da...); gut/schlecht finden: ich finde das gut zdi se mi dobro; videti: was findest du an X? kaj (neki) vidiš na X-u

3. sich finden (sein) nahajati se, biti, obstajati, pokazati se; eine ähnliche Stelle findet sich bei... podobno mesto najdemo pri...; sich finden Menschen: dobiti se; sich finden in das Schicksal usw.: vdati se v (usodo itd.)

4. als Funktionsverb: Absatz finden prodajati se; Beachtung finden biti zapažen; den Tod finden izgubiti življenje; Trost finden in potolažiti se z, najti uteho v; Verwendung finden biti v rabi; ( V načelu nosi pomen samostalnik ); ein gefundenes Fressen sein biti kot nalašč

fine¹

A) f

1. konec:
la fine dell'ora konec šolske ure
fine! inter. konec!
è il principio della fine pren. to je začetek konca
essere in fine di vita umirati
alla fine končno
alla fin fine konec koncev
in fin dei conti navsezadnje
che fine ha fatto la mia richiesta? pren. kako je z mojo zahtevo?

2. smrt, konec:
che fine terribile kakšna strašna smrt
fare una brutta fine storiti hud konec, umreti nasilne smrti

3. propad:
correre verso la fine drveti v propad
PREGOVORI: buona fine e miglior principio! preg. srečno novo leto!

B) m

1. namen, namera, cilj, smoter:
prefiggersi, proporsi un fine zastaviti si cilj
secondo fine skrita namera
a che fine? čemu?
a fin di bene z dobrim namenom
a fine di da bi

2. izid, konec, uspeh:
condurre qcs. a buon fine kaj uspešno izpeljati
storia a lieto fine zgodba s srečnim koncem

finger¹ [fíŋgə] samostalnik
prst; mera za globino ali debelost; kazalec (na uri)

to burn one's fingers opeči si prste
his fingers are all thumbs zelo je nespreten
by a finger's breadth komaj, za las
to be finger and glove with s.o. biti s kom zelo zaupen
to have a finger in (the pie) imeti svoje prste vmes
to have s.th. at one's finger tips (ali ends) imeti kaj v malem prstu
my fingers itch komaj čakam
to the finger nails popolnoma
one can number them on one's fingers človek bi jih lahko seštel na prstih
to keep one's fingers crossed držati figo
to lift one's little finger preveč piti
to look through one's fingers spregledati kaj, skozi prste gledati
to lay (ali put) a finger on s.th. imeti svoje prste vmes
not to raise (ali lift) a finger on behalf of niti s prstom ne migniti zaradi
to snap one's fingers biti ravnodušen do česa
to twist round one's (little) finger oviti si okoli prsta
one can do with a wet finger to je lahko narediti
within a finger's breadth of one's ruin na robu propada
index (ali first) finger kazalec
middle finger sredinec
ring finger prstanec
little finger mezinec

Finger, der, (-s, -) prst; kleiner Finger mezinec; Maschinenteil: količek; etwas an den Fingern abzählen na prste prešteti; durch die Finger schauen pogledati skozi prste; etwas auf die Finger bekommen dobiti po prstih; sich die Finger nach etwas lecken cediti sline; sich etwas aus den Fingern saugen iz prsta izsesati, iz trte izviti; sich bei etwas die Finger verbrennen opeči si prste; keinen Finger krumm machen/rühren ne migniti niti s prstom; klebrige Finger haben imeti dolge prste; er hat klebrige Finger njega se rado kaj prime; jemanden um den kleinen Finger wickeln können okoli prsta oviti; etwas nicht aus den Fingern lassen ne dati iz rok/krempljev; die Finger im Spiel haben imeti prste zraven; in die Finger bekommen/geraten dobiti/priti v roke/kremplje; unter die Finger kommen priti v roke; sich die Finger schmutzig machen umazati si roke; die Finger von etwas lassen pustiti pri miru; die Finger jucken jemanden nach etwas prsti srbijo koga po čem

finger-tip [fíŋgətip] samostalnik
prstna konica

to the finger-tips popolnoma; popoln
to have s.th. at one's finger-tip dobro kaj znati, imeti v malem prstu

fingō -ere, fīnxī, fictum (finctum Ter.) (indoev. kor. dheig'h- gnesti glino ali ilovico in z njo zidati; prim. stind. déhmi zamažem, zakitam, gr. τεῖχος in τοῖχος (nam. ϑεῖχος, ϑοῖχος) zid, stena, got. daigs testo, strvnem. teig = nem. Teig, lit. díežti, dýžti mučiti, bičati, sl. zid, zidati, zidava, … , lat. figūra, figulus, fīlum [podoba], effigiēs, fictekis, osk. feíhúss = lat. muros)

1. dotakniti se, (po)božati, (po)gladiti: manūs aegrās manibus amicis f. O.

2. occ.
a) oblikovati, upodabljati, tvoriti, izdelovati, narejati, obrazovati (iz gline, voska in drugih mehkih snovi); ceram formare et fingere Ci., e cera fingere Ci. delati voščene podobe (sohe, kipce); terram in effigiem deorum f. O.; s prolept. obj.: ex argilla et luto fictus Epicurus Ci., f. pocula de humo O., effigiem, simulacra O., corpora fingendo efficere Q. nec pingere quisquam aut fingere coepit a pedibus Q.
b) upodobiti iz brona ali kamna, (iz)klesati, uliti: Alexander a Lysippo fingi volebat Ci., ars fingendi Ci. plastika = kipotvorstvo, kiparstvo, Afros Lelegas f. V., studium pingendi fingendique Suet.
c) (lase) urediti, (po)česati, v lepo obliko spraviti: fronde premit crinem fingens V., f. comas O.; od tod o osebi: fingi curā mulierum Ph. dati si lase urediti, se fingere O. lišpati se; pesn. metaf. (o listju dreves): vitem fingit putando V. lepo striže (obrezuje).
č) pren. (z)graditi, napraviti, narediti, delati, tvoriti, ustvariti, izdel(ov)ati: nidos, favos Ci., mella tenacia V. daedala tecta V. graditi umetelno satovje, ceras Col., tela Iovis Val. Fl., farinam Suet., (ursum) lambendo mater in artus fingit O., corpora fingere linguā V. oblizovati = dati pravo podobo z lizanjem, in corpore fingendo N., natura fingit hominem Ci., sui cuíque mores fíngunt fortunam hóminibus Poeta ap. N., vita subito fingi (pretvoriti se, preobraziti se) non potest Ci., f. versūs H. ali poëmata Suet. kovati, meo nomen de nomine fingo V., ne vana putes haec fingere somnum V.; s predik. acc. finxit te natura ad omnīs virtutes magnum hominem Ci., miserum fortuna Sinonem finxit V. je naredila Sinona bednega, te quoque dignum finge deo V., se pavidum fingit V. boječega se dela …
d) (s poukom, z učenjem) izobraziti, (na)učiti: filium Ter., ingenium Ci., se fingere ad aliquid Ci. ravnati se po čem, os rabidum fingit premendo V., fingit equum docilem magister ire viam H. ga uči hoditi, ga uri, vadi, voce paternā ad rectum fingi H., f. pectora fera dictis blandis Val. Fl., rhetora se fingere Mart.

2. metaf.: predstaviti si, predočiti si, misliti si kaj: fingere sibi aliquid cogitatione (animo) Ci., quid mali aut sceleris fingi potest, quod ille non conceperit? Ci., ex sua natura ceteros fingunt Ci., qualia vult, fingit O., fingere sibi principem Plin. iun.; s predik. acc.: in visum quem tu tibi fingis V. ki ga imaš za svojega sovražnika; z ACI: talia fingebam mihi fata parari O.; pogosto v imp.: fingite vobis aliquem, qui … Ci., fingite animis imaginem condicionis meae Ci., finge manere O., placere mihi O. misli si, da bi bilo meni všeč, finge eum fieri sapientem Ci., finge nos remittere … Q.; z NCI: qui naufragus fingitur se suspendisse.

3. occ.
a) izmisliti si, zlagáti se: fugam f. Pl. (po)misliti na beg, fallacias Ter. izumiti, fingunt responsa Antonii Ci., ut verba etiam fingas Ci., Charybdim fingendo exprimere Ci., fingendorum senatūs consultorum potestas Ci., fingo somnia mihi V., f. verba f. S., causas, crimina O., testamenta Q.; z ACI: quem prodere rem finxit O.
b) izmisliti (izmišljati) si, lagati, po krivem trditi: nihil fingam, nihil dissimulem Ci. cuius negotii publici curatio fingi potuit? Ci., ficta audacia Ci., ficto afficio coniunctus Ci., fictis religionibus eum impediverunt Ci., fictus languor, gemitus, furor O., fingere gaudia Val. Fl., gratiam in odio Iust.; poseb. pogosto vultum fingere hliniti (potajiti, jaliti) obraz, skrivati pravi obraz: finxit vultum O., recordamini illos fictos vultus Ci., hinavskih, ficto non modo sermone, sed etiam vultu Ci. fingere vultus blandos Val. Fl. hliniti; enako tudi: ficto pectore V. s hinavskim srcem. — Od tod prav pogosto adj. pt. pf. fictus 3, adv. -ē

1. izdelan, narejen, oblikovan, upodobljen: ex argilla et luto fictus Ci., fictus in pecus voltus H.; metaf.: nuper ficta verba H. skovane.

2. pretvorjen, hlinjen, zlagan, lažniv, izmišljen, neresničen, nepravi: commenticii et ficti dii Ci., maiores nostri non ficta (na videz) populares fuerunt Ci., ficta fabula Ci., Ph. izmišljena, ficta narratio Q., ficta dicta Val. Fl., fictum crimen Ci., Amm., ficti testes in eum dantur Ci. ficta proxima veris H., non modo in gestis rebus, sed etiam in fictis (o pravljicah) Ci., ficta vox Ci., O., Amm. laž, ficti gemitus O., ficta cunctatio T.
c) enalaga: (o osebah) hinavski, licemerski, neodkritosrčen: Plin. iun., pro bene sano … fictum … vocamus H. ga zmerjamo s hinavcem. Subst. fictum -ī, n laž, izmišljotina: neque erat ficti nisi conscia nutrix O., consumpserat omnem materiam ficti O., ficti pravique tenax V. laži in prevare, ficta rerum H. zlagáne reči.

fini, e [fini] adjectif (do)končan, dovršen; pokončan; izrabljen, zanič; figuré omejen, kónčen; masculin dokončanje, izvedba, izdelanost; oblika

le fini d'un ouvrage dovršenost izdelka
tout est fini vse je končano, izgubljeno
c'est un homme fini on je odigral, konec je z njim
donner le fini à quelque chose dokončati kaj

fīniō -īre -īvī -ītum (finis)

A. trans.

I.

1. omejiti: responderant: populi Romani imperium Rhenum finire C., in ore sita lingua est finita dentibus Ci., signum animo finivit L., Tmolus Sardibus finitur et Hypaepis O., finire arenae circulum Vell. narisati krog v pesku, arbusto nihil potest apte finiri Col., Oceano ultimoque Oriente finire imperium Iust. državi za meje postaviti Ocean in skrajni vzhod, finiens orbis Ci. ali circulus Sen. ph. (= gr. ὁρίζων sc. κύκλος) obzorje, horizont; pesn.: has finire (zapreti) potest, illas aperire catervas O.

2. metaf. omejiti, utesniti: de cupiditatibus finiendis loqui Ci., finita potestas Lucr., L., quinque dierum spatio finiebatur imperium L., numero finita potestas O.

3. occ. (omejuje) določiti, ustanoviti, dognati: sepulcris novis finivit modum Ci. f. spatia temporis numero noctium C., latitudinem silvae C., diem, vades, locum L., luna finit tempora mensis O. numerum caesorum finire Cu., tanti poena finita est Val. Max., annuum diem f. Suet.; s finalnim stavkom: de pecunia finitur, ne … consumeretur L. —

II.

1. končati, zaključiti, skleniti, dovršiti, (od)nehati: labores morte f. Ci., possem tantos finire dolores V., si bellum finire adparat V., annum finierat Titan O., urbis mala finiat, orant O., finit (aqua) sitim H. utolažiti, potešiti, f. ieiunia O., odium L., odia f. Fl., iras, poenas, metum O., censuram intra legitimum tempus L., finierat monitūs, cantūs O., hic dies imperium finiet Cu., f. gloriam Iust.; poseb. o življenju: f. vitam Plin., T., Suet., Iust. idr. vitam ense O., animam finivit in aris O., (phoenix) finit in odoribus aevum O.; v govoru: f. sententias verbis Ci. končati s periodo, finita pronuntiare Ci. v zaokroženih periodah.

2. koga ali kaj končati, uničiti: mors vos finit Sen. ph., te … finiat senectus Mart., Carthago finita est Fl.; pass. končati se = prenehati: bellum eo die finiri potuisse C., neque enim finito Marte vocandus hostis es O., finitā per vulnera vitā O., vix prece finitā O., sermone finito Cu., finitā Iuliorum Claudiorumque domo T. ko je bila … izumrla, voto volumen finiendum sit Vell., quod finitur, inceptum est Lact.; abs. med. finiri = umreti: Sen. ph., finiri morbo Plin. iun., sic fuit utilius finiri ipsique tibique Ci. poet. suo iudicio finitus Val. Max., Seleucus equo praecipitato finitur Iust.

B. intr. končati (se), nehati: puto illum pridie incipere, postero die finire Petr., cum anceps pugna dici finisset occasu Amm.; occ.
a) končati = umreti: sic Tiberius finivīt octavo et septuagesimo aetatis anno T.
b) (v govoru ali pisanju): govor ali pisanje končati, zaključiti, skleniti: finierat Telamone satus O., finieram Mart., finio Plin. iun., cum initium a tempestate sumpserunt, incendio aut ruinā finiunt Q. — Od tod adj. pt. pf. fīnītus 3 kot gram. t. t. = določen (naspr. infinitus): Prisc.; superl. finitissimus: Prisc. Adv. fīnītē

1. določeno: Gell.

2. z omejitvijo, zmerno: avarus sit, sed finite Ci.

finir [finir] verbe transitif končati, dokončati, konec napraviti (quelque chose s čim); prenehati; dovršiti, dodelati, izdelati; verbe intransitif končati se, iti h kraju, nehati (se); poteči (pogodba); umreti, izgubiti življenje

j'ai fini končal sem, gotov sem
en finir napraviti konec (avec z)
n'en finir plus ne priti do kraja, ne nehati
c'est à n'en plus finir temu ni ne konca ne kraja
finir par faire quelque chose končno, nazadnje kaj napraviti
à n'en plus finir brez konca
pour en finir da na kratko naredimo
finir mal, bien slabo, dobro (se) končati
finir de parler, de travailler nehati govoriti, nehati z delom
des applaudissements masculin pluriel à n'en plus finir odobravanje, ploskanje brez konca in kraja
finir en pointe končavati se v konico
finir la vaisselle končati s pomivanjem posode
c'est fini de rire konec je smeha, stvar postaja resna
(familier) finir en beauté uspešno, dobro se končati
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro