Franja

lotir [lɔtir] verbe transitif razdeliti (zemljo, blago), parcelirati; dodeliti delež, parcelo

lotir un terrain sparcelirati zemljišče
être bien, mal loti imeti srečo, smolo; dobro, slabo zadeti
me voilà bien loti! (ironično) sreča pa taka!

lōtto m

1. igre loto; loterija:
biglietto del lotto loterijska srečka
vincere un terno al lotto pren. zadeti terno, imeti neverjetno srečo

2. parcela

3. trgov. pošiljka

louage [lwaž] masculin najem, zakup; najemnina, zakupnina

louage de service delovna pogodba
donner à louage dati v najem, zakup
prendre à louage vzeti v najem, zakup
tenir à louage imeti v najemu, zakupu

lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

une lourde tâche težka naloga
lourde faute težka, huda, groba napaka
aliment masculin lourd težka jed
artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
huile féminin lourde težko olje
industrie féminin lourde težka industrija
temps masculin lourd soparno vreme
odeur féminin lourde močan, oster vonj
marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
peser lourd biti težak (nad poprečjem)
cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
lourd de conséquences težkih posledic
lourd de promesses mnogo obetajoč

lov¹ moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
divji lov die Wilderei
nizki lov niedere Jagd
visoki lov hohe Jagd
lov s fotoaparatom die Fotosafari
iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
iti/ hoditi na divji lov wildern
imeti pravico lova jagdberechtigt sein
…lova Jagd-
(pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz

lovna pravica ženski spol die Jagdberechtigung
imeti lovno pravico jagdberechtigt sein
pogodba o zakupu lovne pravice der Jagdpachtvertrag

lóvski hunting; hunter's

lóvski bičevnik, bič hunting crop (ali whip)
lóvsko dovoljenje, dovolilnica gamelicence, shooting-licence, gun-licence
lóvska družba a hunting party
lóvski čuvaj gamekeeper
lóvski enosedežnik (letalo) single-seater fighter
lóvski konj hunter
lóvski izlet hunting trip
lóvski naboj sporting (ali shotgun) cartridge
lóvski nož hunting knife, hanger
lóvska obleka hunting suit
lóvska oprema hunting outfit
lóvski pes hound; sporting dog
lóvski plen booty; bag; (še ne ulovljen) quarry
lóvska puška sporting gun (ali rifle), shotgun, (za ptice) fowling piece
lóvski ples hunt ball
lóvski gradič, lóvska koča hunting lodge
lóvska sezona shooting season
lóvski rog hunting horn, bugle
lóvski stolček shooting stick
lóvska suknja, suknjič shooting coat, sports jacket, shooting jacket
lóvska torba gamebag, hunting bag
lóvski zakon pravo game law
lóvski zakupnik game-tenant
lóvska zgodba hunting story
lóvska latinščina fisherman's tale
lóvski krst blooding
imeti lóvsko srečo to make a good bag

lucir [-zc-] o-, raz-svetliti; svetiti se, sijati, bleščati se, lesketati se

lucir sus facultades svoje sposobnosti razkazovati (pokazati)
lucir un vestido razkazovati obleko, imeti novo obleko
eso no te luce to ni lepo od tebe
lucir en blesteti v, ponašati se z
el lucir del sol sončni sij
le luce el pelo videti je beden
lucirse lišpati se; odlikovati se
lucidos estaríamos si... še tega bi se manjkalo, da ...
¡nos hemos lucido! ¡lucidos estamos! kakšna blamaža!

luck [lʌk] samostalnik
srečno naključje, sreča, usoda

good luck! srečno!
bad (ali ill, hard) luck smola, nesreča
bad luck to him! bes ga plentaj!
to be down on one's luck imeti smolo
to be in luck's way; ali to be in luck imeti srečo
the devil's own luck vražja sreča ali smola
for luck za srečo
he has a run of luck sreča mu je naklonjena
in luck srečen, ki ima srečo
just my luck! kakšna smola!
out of luck nesrečen, ki nima sreče
pure luck slepa sreča, golo naključje
luck in sieve kratkotrajna sreča
streak of luck žarek sreče
to take pot luck sprejeti karkoli je pripravljeno za obed
to try one's luck at poskusiti srečo pri
as luck would have it k sreči, po nesreči (po vsebini)
worse luck na žalost, k nesreči
worst luck velika smola

lucky¹ [lʌ́ki] pridevnik (luckily prislov)
srečen, ki prinaša srečo

to be lucky imeti srečo
to be a lucky dog imeti vražjo srečo

lucky² [lʌ́ki] samostalnik

sleng to cut (ali make) one's lucky pobegniti
to strike lucky imeti srečo

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen

lúknja (-e) f

1. buca, buco:
zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
ključavnična luknja buco della serratura
luknje od moljev intarmatura

2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

3. (bivališče živali) buco, tana:
mišja luknja buco di topo, topaia

4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

luna ženski spol luna, mesec; mesečina; ogledalo, brušeno steklo (očala); mesečnost; muha(vost)

luna creciente prvi lunin krajec
luna menguante zadnji krajec
luna llena polna luna
luna de miel medeni tedni
luna nueva ščip
armario de luna zrcalna omara
claro de luna lunin svit, mesečina
media luna polmesec; islam; turška država; Am rogljiček
mirar la luna zijati
dejar a uno a la luna de Valencia koga v njegovih pričakovanjih prevarati
quedarse a la luna de Valencia biti prevaran v svojem pričakovanju
dormir a la luna prenočiti pod milim nebom
estar de buena (mala) luna biti dobre (slabe) volje
pedir la luna nekaj nemogočega zahtevati
vir (estar) en la luna biti odsoten s svojimi mislimi
lunas pl lunine spremembe
tener lunas mesečen biti
tener sus lunas imeti čudne domisleke

Lunge, die, (-, -n) pljuča; eiserne Lunge železna pljuča; die grünen Lungen zelena pljuča (zeleni pas); eine gute Lunge haben imeti dobra pljuča; aus voller Lunge singen/schreien (kričati/peti) na vse grlo; über die Lunge rauchen inhalirati pri kajenju; sich die Lunge aus dem Hals schreien kričati na vse grlo; es auf der Lunge/mit den Lunge haben imeti težave s pljuči

lungi

A) avv. knjižno daleč:
da lungi od daleč

B) prep.
essere ben lungi dal fare qcs. ne imeti najmanjšega namena kaj narediti

lungo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši

3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen

4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava

6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

B) avv. daleč, predaleč

C) prep.

1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke

2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih

Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez

lŭtum² -ī, n (iz *(s)lutom; prim. lat. pol-luere, lŭstrum, gr. λῦμα blato, nesnaga, λύμη zasramovanje, λύϑρον onesnaženje, λυμαίνομαι sramotim, psujem)

1. blato: aliquem in luto volutatum invenimus Ci. (dvoumno, ker Verres = veper, divji merjasec), oblitus cruore et luto, spoliatus illius supremi diei celebritate cui cedere inimici etiam solent, ambureretur abiectus Ci., amica luto sus H. ki ima rada blato, „blatoljubna“, recenti luto spargere iumenta Iuv.; v pl.: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non.; preg.: in luto esse, in luto haerere Pl. ali in luto haesitare Ter. = v škripcih (stiski, zadregi, težavah) biti, pro luto esse Petr. imeti vrednost blata = „en drek veljati“ = malo veljati, smešno poceni biti, pro luto habere Petr. malo ceniti; lutum kot psovka = nesnaga, drek = umazanec, ničvrednež, pokvarjenec: Pl., Ci., Cat.; v besedni igri: quia ludo luto Pl., Saturnalicio lusit et ipse luto Mart.

2. zaničlj. = umazanija = prah, s katerim so se posipali (roko)borci: Sen. ph.

3. ilovica, glina, il(o): contabulationem summam lateribus lutoque constraverunt C., crates luto integuntur C., hic homullus ex argilla et luto fictus Ci., caementa interlita luto L., l. Punicum Col., componere de luto Iuv., aediculae luto factae Lact., macerias luto et lapide excitare Pall.; pesn.: quibus meliore luto finxit praecordia Titan Iuv. iz boljše snovi. — Soobl. lutus -ī, m: Quadr. ap. Non.