Franja

opinion [ɔpinjɔ̃] féminin mnenje, mišljenje, prepričanje; pluriel svetovni nazor

opinion publique javno mnenje, javnost
affaire féminin, chose féminin d'opinion stvar naziranja
avoir bonne, mauvaise opinion de soi-même biti zadovoljen, nezadovoljen s seboj
avoir le courage de ses opinions pogumno zagovarjati svoje nazore
donner bonne opinion de quelque chose dati dobro sodbo o čem
se faire une opinion à propos de quelque chose ustvariti si mnenje o čem
informer l'opinion informirati javnost
sondage masculin d'opinion raziskovanje javnega mnenja

opóra support; stay; prop, footing; handle; pillar

glavna opóra chief support, figurativno mainstay (of)
dati opóro to give someone a hand
on je glavna opóra svojemu očetu he is the chief prop (ali support) of his old father
edina opóra v družini the only support in the family
ona mi bo v opóro v starosti she will be my chief prop in my old age

opornic|a [ó] ženski spol (-e …) medicina der Stützverband, die Schiene (za nogo Beinschiene, za roko Armschiene, žična Drahtschiene)
dati v opornico/opornice schienen

opozori|ti (-m) opozarjati koga: verweisen, verwarnen; zaradi kršitve reda/miru: zur Ordnung ermahnen; nase: sich bemerkbar machen
opozoriti koga na (jemanden) aufmerksam machen auf, (jemandem) einen Hinweis geben (auf), (jemanden) verweisen auf/ an
(dati misliti) (jemandem) zu denken geben

op-petō -ere -īvī (-iī) -ītum na(s)proti iti: poenas superbiae Ph. pokoriti se za svojo prevzetnost, pestem Pl. ali malam pestem Poeta ap. Ci. pogubiti se, uničiti se; poseb. o. mortem Enn. ap. Non., Ci. smrt storiti, dušo (življenje) dati, umreti, clarae mortes pro patriā oppetitae Ci., o. voluntariam mortem Val. Max. ali miseram mortem Gell.; tako tudi: letum pro patria o. L.; pri poznejših piscih (evfem.) brez mortem: quīs … Troiae sub moenibus altis contigit oppetere V., o. eodem mari T., non senio nec aegritudine, sed fame Plin.; poznolat.: gloriosā morte Prud., gloriosum esse existimans iussā morte oppetere Amm.

oprávek affaire ženski spol

dati si opravka s čim s'affairer, s'occuper activement de quelque chose
imeti s kom opravka avoir affaire (ali à faire) à quelqu'un
priti po opravkih venir pour affaires
nujni, zasebni opravki affaires urgentes, privées
imam opravek v pisarni, v mestu, na sodišču j'ai affaire (ali à faire) au bureau, en ville, au tribunal
ne maram imeti nobenega opravka z njim je ne veux avoir rien de commun avec lui, je ne veux pas avoir à faire avec lui
iti po svojih opravkih vaquer à ses affaires
imel bo opravka z menoj il aura à faire à moi
vedno ima kak opravek il a toujours quelque affaire (en cours)

oprávek (-vka) m

1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali

3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino

oprávek asunto m , negocio m , ocupación f

hišni opravki quehaceres m pl (de casa)
nujni (zasebni) opravki asuntos urgentes (particulares)
preobremenjen z opravki abrumado de negocios
dati komu opravka (fig) dar que hacer a alg
imeti mnogo opravka, opravkov tener mucho que hacer
s tem nočem imeti nobenega opravka no quiero mezclarme en eso, me lavo las manos en ese asunto
imam opravek v mestu tengo que hacer en la ciudad
ne maram imeti nobenega opravka z njim no quiero saber nada de él, no quiero tener nada de común con él
iti po (svojih) opravkih seguir sus ocupaciones

opravi|ti (-m) opravljati

1. machen; delo, nalogo, dolžnost, formalnosti, opravke: erledigen; plačilo: (eine Zahlung) leisten; obisk pri kom: (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; uradno dejanje, poroko, preiskavo, otvoritev: vornehmen; nalogo, potrebo, naročilo: verrichten; pot: (einen Weg) zurücklegen
naknadno opraviti nachholen
opraviti carinske, mejne … formalnosti uradnik: abfertigen
opraviti daritev darbringen
opraviti dializo komu (jemanden) dialysieren
opraviti kolavdacijo/tehnični prevzem (etwas) kollaudieren
opraviti izpit eine Prüfung ablegen/bestehen
opraviti komasacijo (etwas) kommassieren
opraviti kontrolni pregled medicina nachuntersuchen
opraviti korekturo Korrekturen lesen
opraviti pot einen Weg zurücklegen, okoli česa: (etwas) umlaufen
opraviti potrebo die Notdurft verrichten, veliko: Stuhlgang haben
opraviti predpranje vorwaschen
opraviti preizkus po naključni izbiri eine Stichprobe machen
opraviti psihoanalizo (jemanden) psychoanalysieren
opraviti servis warten, generalno: überholen
opraviti spoved die Beichte ablegen

2. (dokončati) fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; pogovorno: über die Bühne bringen; tečaj, šolanje: absolvieren

3.
na kratko opraviti kako zadevo: (eine Sache) kurz abtun, kurzen [Prozeß] Prozess machen mit, kurz abfertigen
opraviti z levo roko neresno: mit der Linken Hand machen
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
(biti kos čemu) (etwas) bewältigen

4. (doseči kaj pri kom) ausrichten, verrichten
ne da bi kaj opravil se vrniti ipd.: unverrichteter Sache/Dinge

5.
imeti opraviti z zu tun haben mit, zu tun kriegen mit
figurativno dati si opraviti z sich zu schaffen machen mit, preveč: viel zu viel Federlesens machen (von)
on je pri meni opravil/z njim sem opravil er hat ausgespielt, er ist bei mir unten durch

opráviti faire, exécuter ; (urediti) régler, s'acquitter de quelque chose, remplir

opraviti nakupe faire des emplettes
opraviti potovanje faire un voyage
s tem nimam nič opraviti je n'ai rien à voir avec cela, ce n'est pas mon affaire, cela ne me regarde pas
imel bo opraviti z menoj il aura à faire (ali affaire) à moi
opraviti naročilo exécuter un ordre
opraviti posel régler (ali arranger, liquider) une affaire
nič ne opraviti ne rien régler, s'en aller les mains vides
opraviti naročilo (nalogo), dolžnost, svoje obveznosti s'acquitter d'une commission, d'un devoir, de ses obligations
opraviti nalogo remplir une tâche
opraviti izpit passer (ali subir) un examen
dati komu mnogo opraviti donner du fil à retordre à quelqu'un
z njim sem opravil (figurativno) j'ai coupé toute relation avec Lui, familiarno c'est fini avec lui
zlahka opraviti (figurativno) ne pas rencontrer de difficultés, avoir aisément raison de, venir facilement à bout de

opráviti hacer ejecutar ; (posel) despechar

opraviti s čim acabar (ali terminar ali llevar a cabo) a/c
opraviti izpit hacer (ali sufrir ali pasar) un examen
opraviti naročilo ejecutar un orden
dati kamu mnogo opraviti dar mucho que hacer a alg
z njim sem opravil (fig) he roto con él toda relación
zlahka opraviti (fig) no encontrar dificultades, ganar con facilidad
imeti mnogo opraviti tener que hacer mucho
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso; eso no es asunto mío; eso no me incumbe
nič ne opraviti no conseguir nada, irse con las manos vacías
vrniti se, ne da bi kaj opravili volverse sin haber logrado su propósito; volver con las manos vacías

oprémljen equipado; provisto; amueblado

opremljeno stanovanje piso m amueblado, casa f amueblada
dati v najem opremljeno sobo, opremljeno stanovanje subarrendar una habitación amueblada, un piso amueblado
stanovati v opremljeni sobi vivir en una habitación amueblada
biti opremljen z estar provisto de

optiō -ōnis, f (optāre iz *opiō -ĕre; prim.: optio est optatio P. F.)

1. volja, želja, svobodna volja, (svobodna) izbira, samovolja: optio haec tua est (to ti je na voljo, to imaš na voljo, na izbiro); utram harum vis condicionem accipe Pl. utro frui malis, optio sit tua Ci. izberi si sam, optionem alicui dare ali facere Ci. dati komu na izbiro, na voljo, si mihi optio daretur, utrum … an Ci., Graeci optionem Carthaginiensium (gen. possessivus h glag. faciunt) faciunt S. da sta Kartažanom na voljo, ex collegis optione a senatu datā L. dasi mu je bil senat dal na voljo izbrati si sotovariša.

2. meton. m pomočnik (ki si ga kdo izbere), pomagač: Icti., tibi optionem sumito Leonidam Pl.; poseb. kot voj. t.t. centurionov (stotnikov) pomočnik, optión, „narednik“: Varr., Veturium optionem … promissis onerat T.; prim.: in re militari optio appellatur is, quem decurio aut centurio optat sibi rerum privatarum ministrum, quo facilius obeat publica officia P. F.

orden ženski spol ukaz, povelje; naročilo; red, odlikovanje

orden del día dnevno povelje; dnevni red
Orden Franciscana, Orden de San Francisco frančiškanski red
orden sacerdotal mašniško posvečenje
Real Orden kraljeva odredba
anulación de una orden preklic naročila
¡a la orden! ¡a las ordenes de V.! razumem! kot ukažete!
en orden de z ozirom na
hasta nueva orden do preklica, do nadaljnjega
por orden po naročilu, po ukazu
dar una orden dati naročilo, naročiti; odrediti
revocar, anular una orden preklicati naročilo
ordenes monásticas meniški redovi
siempre a las ordenes de V. vedno Vam na uslugo

ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

c'est dans l'ordre to je v redu
par ordre de po nalogu, po naročilu
sur ordre de po ukazu
dans cet ordre des idées v tej zvezi
de premier ordre prve vrste, prvovrsten
en bon ordre v dobrem redu, pravilno
en ordre de marche sposoben za obratovanje
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
sous les ordres de pod poveljstvom
par ordre alphabétique po abecednem redu
mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
numéro masculin d'ordre tekoča številka
rappel masculin à ordre poziv k redu
ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
ordre de bataille bojni razpored
ordre de chevalerie viteški red
ordre d'essai poskusno naročilo
ordre mendiant (religion) beraški red
ordre de paiement plačilni nalog
ordre de préséance razvrstitev po činih
ordre religieux, monastique meniški red
adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
mettre en ordre spraviti v red, urediti
se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
rappeler à l'ordre pozvati k redu

oródje tool; instrument; implement; appliance; device; gadget; tackle; utensil

ročno oródje (pribor) tool kit, gear
pisalno oródje (pribor) writing materials
ribiško oródje (pribor) fishing tackle
poljedelsko oródje agricultural implements pl
rokodelsko oródje tools pl
vlomilsko oródje burglar's tools pl
vrtnarsko oródje garden implements pl
človek, ki je oródje koga drugega (figurativno) cat's-paw
torba (zaboj) za oródje toolbag (toolbox, toolchest)
on je le oródje v njihovih rokah he is a mere tool in their hands
ne bom oródje v vaših rokah (figurativno) I'm not going to be your cat's-paw
delati z oródjem, obdelovati (kaj) z oródjem to tool
odložiti, iz rok dati oródje to down tools

ōrzo m bot. ječmen (Hordeum vulgare):
orzo abbrustolito praženi ječmen
orzo mondo ješprenj
dare l'orzo a uno pren. dati komu, kar mu gre

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

osében (-bna -o) adj.

1. personale, individuale:
osebni podatki dati personali, generalità
osebni opis connotati
osebni dohodek reddito individuale
osebna izkaznica carta d'identità
osebna korist tornaconto
jur. osebni stan stato civile

2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
osebna žalitev offesa personale, individuale
osebni motivi motivi personali
osebne pravice diritti dell'individuo
podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
osebna pozornost interessamento

3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
osebna prtljaga bagagli, effetti personali
osebna higiena igiene personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osebni avtomobil berlina, limousine
osebno dvigalo ascensore
lingv. osebna glagolska oblika forma finita
jur. osebna lastnina proprietà personale
šport. osebna napaka fallo personale
osebna odgovornost responsabilità individuale
osebna pokojnina pensione individuale
osebna svoboda libertà individuale
osebni dohodek reddito individuale
šport. osebni rekord record personale
lingv. osebni zaimek pronome personale
osebno delo lavoro indipendente
osebno jamstvo garanzia personale
osebno perilo biancheria personale
jur. osebno pravo diritto personale
inform. osebni računalnik personal computer
osebno pojmovanje soggettività
osebno vodilo massima