Franja

mavrica samostalnik
1. (svetlobni pojav) ▸ szivárványSončni žarki so se lomili v vodnih kapljicah, da je nastala mavrica. ▸ A napsugarak megtörtek a vízcseppeken és szivárvány alakult ki.
Povezane iztočnice: sekundarna mavrica

2. (pester nabor) ▸ szivárványPisana mavrica svežega sadja in zelenjave na krožniku naj bi spodbujala naravno odpornost organizma. ▸ kontrastivno zanimivo A szivárványszerűen a tányéron lévő friss gyümölcsök és zöldségek állítólag javítják a test természetes ellenálló képességét.
Politik, ki je zamenjal že prav vse barve politične mavrice. ▸ Egy politikus, aki a politikai szivárvány összes árnyalatát lecserélte már.

mázati (mážem)

A) imperf. ➞ namazati

1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
mazati čevlje lucidare le scarpe
mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
šport. mazati smučke sciolinare
mazati z oljem oliare
mazati z voskom incerare

2. pog. (ličiti) truccare

3. teh. ingrassare, lubrificare:
mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

4. pren. (podkupovati) ungere:
mazati koga ungere le ruote a qcn.

5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

6. pren. picchiare, menare:
mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
šport. mazati koga battere qcn.
pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

3. pog.
ven se mazati cavarsi d'impiccio

máža (-e) f

1. pog. pomata, crema:
lepotilna maža crema di bellezza
pren. tu ne pomaga več nobena maža niente più da fare, non c'è più santo che aiuti
pren. biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
šport. maža za smuči sciolina

2. (mazanje) unzione

mečava samostalnik
anatomija (del telesa) ▸ kutacs Mečave ali fontanele omogočajo, da lobanja raste enakomerno z rastjo otrokovih možganov. ▸ A kutacsok lehetővé teszik, hogy a koponya egyenletesen növekedjen a gyermek agyának a növekedésével.

medicina samostalnik
1. (veda) ▸ orvostudomány, orvostanPovezane iztočnice: sodna medicina, tradicionalna medicina, socialna medicina, splošna medicina, urgentna medicina, paliativna medicina, regenerativna medicina, preventivna medicina, tropska medicina, rehabilitacijska medicina, športna medicina, medicina dela, alternativna medicina, družinska medicina, dentalna medicina, komplementarna medicina, kitajska medicina, interna medicina, manualna medicina, nuklearna medicina, ljudska medicina

2. (izobraževalni program) ▸ orvostudományi, orvosiHči je danes zdravnica, izpite na medicini je opravila s povprečno oceno devet. ▸ A lányom ma orvos, az orvostudományi képzésen a vizsgákat kilences átlaggal végezte el.

3. (medicinska fakulteta) ▸ orvostudományiŽe zgodaj sem se odločil, da bom šel študirat na medicino. ▸ Korán eldöntöttem, hogy orvostudományira jelentkezem.
Študenta, ki gre na medicino, čaka 6 let garanja. ▸ Az orvostudományira jelentkező hallgatóra 6 év gürcölés vár.

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

med junakom in bedakom frazem
(o nastopu česa slabega) ▸ a győztes és a vesztes között
Po drugi strani je jasno, da je v športu razkorak med junakom in bedakom velikokrat zelo majhen. ▸ Másrészt világos, hogy a sportban gyakran nagyon kicsi a különbség a győztes és a vesztes között.

medvédji¹ (-a -e) adj. di, dell'orso; orsino:
medvedji brlog tana dell'orso
medvedje obnašanje comportamento goffo, da orso
pren. imeti medvedjo moč essere forte come un toro
napraviti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.
bot. medvedje tačke, medvedji parkeljci clavaria, ditola, manina (Clavaria flava)

meglà (-è, mègla -e) f

1. nebbia; foschia; caligine:
po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
debela, gosta megla nebbia fitta
redka megla nebbia leggera, nebbiolina
megla prahu nebbia di polvere
pas megle banco di nebbia
nepredirna megla cortina di nebbia

2. pren. nebbia:
megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
vleči se kot megla trascinarsi
spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
meteor. inverzna megla nebbia per inversione
nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
navt. rog za meglo sirena da nebbia
voj. umetna megla nebbia artificiale

mehčáti (-ám)

A) imperf. ➞ zmehčati

1. rammollire; ammorbidire; frollare:
sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle

2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito

B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

mehiška samostalnik
1. neformalno (restavracija) ▸ mexikói [étterem]Jaz sem se odločila, da ko grem naslednjič v LJ, grem v mehiško jest. ▸ Elhatároztam, hogy legközelebb, amikor Ljubljanába megyek, a mexikóiban fogok enni.

2. neformalno (hrana) ▸ mexikói [étel]Jaz tud rad jem raznoliko. Mehiško, kitajsko, tud kebab, sploh za vikende. ▸ Én is szeretek változatosan enni. Mexikóit, kínait, kebabot is, főleg hétvégéken.

mehkužec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ puhatestű
2. izraža negativen odnos (občutljiv človek) ▸ puhány
Boks je šport, ki ni za mehkužce. ▸ A boksz nem puhányoknak való sport.
Mogoče menite, da je joga za mehkužce ali pa za tiste, ki se jim ne da zares vaditi. ▸ Talán úgy véli, a jóga a puhányoknak való, vagy azoknak, akik nem szeretnének igazán edzeni.

mêni to me

kakor ti mêni, tako jaz tebi play ball with me and I'll play ball with you, arhaično claw me, and I'll claw thee
mêni je žal I am sorry
mêni ga je žal I pity him, I am sorry for him
mêni je drago I am glad (ali pleased)
mêni na ljubo to please me, on (ali ZDA in) my behalf
mêni se zdi it seems (ali appears) to me
mêni je do tega, da (ga vidim) I am anxious to (see him), I insist on (seeing him)
danes mêni, jutri tebi today is ours, tomorrow is yours

meníh (-a) m

1. rel. monaco, frate; cenobita (tudi pren.); santone:
živeti kot menih fare una vita da monaco, da certosino
frančiškanski menih frate francescano
beli menihi cistercensi
budistični menih monaco buddista
kartuzijanski menih certosino
menihi frateria; monacato

2. gastr. treccia (dolce in forma di treccia con uovo pasquale, tipico del Litorale)

meningítis (-a) m med. meningite:
klopni meningitis meningite da zecca

meniskus samostalnik
1. anatomija (del kolena) ▸ meniscus, meniszkuszPrvi pregled je pokazal, da si je poškodovala meniskus. ▸ Az első vizsgálat kimutatta, hogy megsérült a meniszkusza.
Povezane iztočnice: zunanji meniskus, notranji meniskus

2. fizika (o gladini) ▸ meniszkusz
Pri natančnem merjenju volumna se mora meniskus tekočine v vratu bučke dotikati spodnje oznake, ki označuje volumen bučke. ▸ A pontos térfogatméréshez a lombik nyakában lévő folyadék meniszkuszának érintenie kell a lombik térfogatát jelző alsó jelet.

meníti (-im)

A) imperf.

1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

B) meníti se (-im se) imperf. refl.

1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli

menopavza samostalnik
(o telesnem obdobju) ▸ menopauza, változókorVerjetnost, da se bo razvil rak dojk, je največja pri ženskah v menopavzi. ▸ A menopauzában lévő nőknél a legnagyobb a mellrák kialakulásának a valószínűsége.
Povezane iztočnice: zgodnja menopavza, moška menopavza, prezgodnja menopavza

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con