Franja

comparación ženski spol primerjanje; primera; prispodoba

en comparación v primeri (con z)
correr la comparación med sabo enak biti
no tener comparación, ser superior a toda comparación biti brez primere

compare² [kəmpɛ́ə] samostalnik
poetično primerjava

beyond (ali past, without) compare brez primere

complector -plectī -plexus sum (cum in plectere) „zaplesti (zapletati) se s čim“, — Od tod

1. oplesti (opletati) se okoli česa, oprije(ma)ti se, okleniti (oklepati) se koga ali česa, obje(ma)ti koga ali kaj: Pl., Lucr., Pr., Plin. idr., accurrit, mediam (čez pas) mulierem complectitur Ter., iuvenem medium complectitur L., Claudia Vestalis patrem complexa Ci., accubant mulieres complexi Ci., c. Cacum in nodum V., colla coniugis, caput digitis O., dextrā ramos, saxa manibus Cu. oprijeti se, hastam manu Cu., qui cum inter se complexi in terram ex equis decidissent N. med seboj spoprijeta; o pomoči (zavetja) prosečih: c. Caesarem (= Caesaris genua) C., genua Q., pedes V., dextram euntis V., aram O.; pren.: eadem (vitis) … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., corpus tremulum complectens undique vestis Cat., ubi mollis amaracus illum (Ascanium) floribus et dulci adspirans complectitur umbrā V. ga ogrne, me artior somnus complexus est Ci., sopor complectitur artūs V.; abs.: nequeunt complecti satis Pl. objeti se, quoad stans complecti (sc. adversarium) posset N.

2. pren.
a) prostorsko obda(ja)ti, okleniti (oklepati), zavze(ma)ti, obseči (obsegati): Sen. tr., Lucan., Stat., omnia complexus est Ci., complexi terram maris incola (= Proteus) O., XXXV stadiûm murus urbem complectitur, arx ambitu XX stadia complexa Cu.; poseb. voj.: c. XIV milia passuum, tantum spatium (sc. munitionibus), collem opere C., totius circuitum domus ita custodiis complexi sunt L. so s stražami obkolili, c. aliquem obsidione Vell. zajeti; pesn.: ossa gremio c. V. hraniti, effigiem c. in auro O. vdelati v zlat prstan; časovno obseči (obsegati): vergiliae … semenstri spatio intra se … omnium maturitatem complexae Plin.
b) obseči (obsegati) = povze(ma)ti, v sebi združiti (združevati), vsebovati, osvojiti (osvajati) (si), prilastiti (prilaščati) si, polastiti se česa, pod svojo oblast spraviti (spravljati), v (svoji) oblasti imeti: Q., tu nomine legis Liciniae omnes leges complexus es Ci., omnes omnium caritates patria una complexa est Ci. združuje v sebi, cunctam rem publicam res tuae gestae complexae sunt Ci. so obsegli = obsegajo, se nanašajo na …, te cum mea salute complector Ci. privzemam k …, cum est (vis = učinek) idoneam complexa naturam Ci. če se je nameril (če se nameri) na dovzetno naravo, quam (facultatem) quoniam complexus es, tene Ci. ep., cogitabat omnium partes complecti N., vires populi Romani, iam terrarum orbem complectentis L., totum terrarum orbem aut victoriis aut spe complexus Val. Max. (o Aleksandru Velikem), plures provincias complexus sum quam alii urbes ceperunt Cu. sem združil v svoji roki; v pass. pomenu gl. opombo; occ. α) v govoru ali pismu povzemaje pripovedovati, povedati, razložiti (razlagati), opis(ov)ati, povze(ma)ti: omnia eius facta oratione, vestra promerita orando, libro memoriam rerum Ci., causas complectar ipsā sententiā Ci. (o obnovi razlogov pri glasovanju), c. omnia unā comprehensione Ci., nolo pluribus, summam rem complectar L., c. utrumque unā appellatione, sententiam his verbis, pauca paucis Q. β) umsko obseči, doseči (dosegati), razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: animo rei magnitudinem Ci., omne caelum totamque … terram mente Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest, cogitatione tantum et mente complectimur Ci., c. causam memoriā Ci., imperium mente Cu., si longior complectenda memoriā fuerit oratio Q. na pamet se naučiti, quae memoria complecteretur Q.; (o osebah) redk. brez dopolnila v abl.: c. ista innumerabilia Ci., formam ac figuram animi magis quam corporis complectantur T. naj pazijo bolj na …, in iis, quae scripsimus, complectendis (sc. memoriā) Q.; ret. in fil. izvesti (izvajati), skleniti (sklepati), zaključiti (zaključevati): Corn., aut ita complectemur, ut in unum conducamus propositionem et adsumptionem …, aut ita, ut ex contrario conficiatur sententia Ci.
c) z ljubeznijo obje(ma)ti = ljubeznivo zavze(ma)ti se za koga, za kaj, zanimati se za koga, za kaj, gojiti, negovati, ceniti, čislati, spoštovati: Sen. ph., Plin. iun., c. aliquem honoribus et beneficiis suis Ci., me … Pompeius omnibus studiis suis, laboribus, vitae periculis complexus est Ci., te summā benevolentiā complectemur Ci. ep. izkazovali ti bomo, omnes cives caritate c. L.; brez abl.: consilium hominis probavit, fidem est complexus Ci., Fortuna plerumque efficit caecos, quos complexa est Ci. katere zadene, c. philosophiam, virtutem Ci., oratorem (= eloquentiam) celeriter complexi sumus Ci. podali smo se na zgovornost, c. artes ingenuas O. gojiti. — Act. soobl.: complectit Vitr., complectite Pomp. fr. Opomba: Complecti s pass. pomenom: Curio ap. Prisc.; pt. pf. complexus Ulp. (Dig.), quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur Ci. da vsebuje ta edini zločin vsa hudodelstva. — Nenavadna je oblika fut. I. complectebuntur (nam. complectentur) pri Vulg.

complēsso

A) agg.

1. sestavljen:
proposizione complessa jezik razširjeni stavek

2. raznovrsten; zapleten, težaven; kompleksen

3. mat. kompleksen

B) m

1. celota:
in complesso, nel complesso v celoti, na splošno

2. industrijski gigant, kompleks

3. ansambel:
complesso corale, strumentale pevski zbor, instrumentalni ansambel

4. mat. kompleks

5. psihiatr. kompleks:
senza complessi brez kompleksov

compliment [kɔ̃plimɑ̃] masculin poklon, kompliment; laskanje; pozdrav; čestitka; pozdravni nagovor

mes compliments! čestitam!
sans compliment odkrito, brez laskanja
compliment de condoléance izraz sožalja
point de compliment! ne delajte si sitnosti! brez ceremonij!
faites bien mes compliments à vos parents! lepo mi pozdravite svoje starše!
faire des compliments à quelqu'un čestitati, gratulirati komu
présenter des compliments de condoléance izraziti svoje sožalje

complimento

A) m poklon (izraz spoštovanja ali občudovanja), čestitka; kompliment:
visita di complimento vljudnostni obisk
ma che bel complimento! iron. prijaznost pa taka!
non fare complimenti odločno, brez okolišenja ravnati
non c'è tempo per i complimenti ni časa za slepomišenje, sprenevedanje

B) pl. inter. čestitamo!, bravo! (tudi iron.):
hai combinato un bel pasticcio: complimenti! lepo si skuhal: bravo!

compos -otis, sprva subst., abl. sg. compote, gen. pl. compotum (cum in potis)

1. „sogospodar“, solastnik, (so)deležnik, deležen česa, uživajoč kaj; abs.: nec multitudine compotum eius doni vulgari laudem L.; nav. z gen.: aliquem compotem facere libertatis, patriae Pl., culpae compotem esse Pl. kriv biti, qui me huius urbis compotem fecerunt Ci. ki so pripomogli k temu, da spet bivam v tem mestu, tum patriae compotem me numquam siris esse L. da bi živel v svoji domovini, omnes virtutis compotes sunt beati Ci., scientiae compotem esse Ci., c. consili(i) Enn. fr., Ci. razsoden, c. voti L., H., O., Cu., Sen. tr., Suet. ali votorum Augustus ap. Suet. ki se mu je izpolnila želja; podobno: compote voto Sen. tr.; sceleris compotem esse Q. zločin storiti; redk. z abl.: magnis compos et multis malis Acc. ap. Non., praedā ingenti compos exercitus L.

2. pren. gospodar koga ali česa, deležen česa, z oblastjo (močjo) nad čim; z gen.: vix sum compos animi Ter. komaj sem samega sebe gospodar, c. mentis O., Q., Suet., Dig., tu c. mentis? Ci., si tuae mentis compos fuisses Ci. ko bi se bil zavedal, compote mentis pectore T. pri zavesti, vix compotes mentium prae gaudio L. zaradi veselja komajda pri sebi, mentes hominum compotes sui facere L., sui c. L., Cu., Cels. sam pri sebi, pri zavesti; tudi o onemoglih in omamljenih: vix mentis suae compos Cu. skoraj brez zavesti; redk. z abl.: qui essent animo et scientiā compotes Ci., neque animo neque linguā satis compos S. ap. Don., corpore atque animo vix prae gaudio compotes L., vix mente compos Ps.-V. (Culex).

comprehendō -prehendī -prehēnsum in kontr. comprēndō -prēndī -prēnsum (decomp.; prim. prehendō)

I.

1. skupaj vzeti (jemati), odščipniti, zgrabiti, (po)prijeti, zvez(ov)ati: eas ipsas (naves) … funibus … comprehendit L. da zvezati, oras vulneris suturae comprehendunt Cels. drže skupaj, luna nigrum … aëra comprendit V. zbira okrog sebe črn dim = dobiva kolobar; z grškim acc.: comprensus chlamydem ab auro O. v plašču, spetem z zlatom; medic. vezati: medicamentum melle P. Veg.

2.
a) obda(ja)ti, obvez(ov)ati, obvi(ja)ti: multae membranulae venas et arterias comprehendunt Cels., articuli validis nervis comprehenduntur Cels., filo comprehensae venae Cels. podvezane.
b) obda(ja)ti, obsuti (obsipati): loca vallo Front.
c) α) v kak prostor spreje(ma)ti, da(ja)ti, zaje(ma)ti: quas (nuces) uno modio comprehendere possis Varr., ovis non comprehendatur (sc. stabulis) hieme Col. ovce ne pusti prezimovati. β) (o ženski = concipere) spočeti, zanositi: Cels.
č) obseči (obsegati), zavze(ma)ti: circuitus rupis XXXII stadia comprehendit Cu., si vitium in angusto est, quod comprehendere modiolus possit Cels.; quantum impulsa valet comprehendere lancea nodo Sil. kakor daleč nese.

3. pren.
a) ljubeče obje(ma)ti, s seboj (z)družiti, zase pridobi(va)ti: adulescentem humanitate suā Ci. ep., multos amicitiā Ci. z mnogimi prijateljsko vez imeti; pren.: totam Atinatem praefecturam omnibus officiis … comprehendit Ci. vsemu … okrožju je povsem ustrezal.
b) obenem obseči (obsegati), skupaj razume(va)ti, z drugim vred šteti: quae omnia unā cum deorum notione comprehendimus Ci. pod pojmom „bog“, quae omnia senatus decretis comprehensa et comprobata sunt Vell.
c) z besedami ali števili obseči (obsegati) = v besede da(ja)ti, ubesediti, ustno ali pismeno izraziti (izražati), povzemaje razložiti (razlagati), povze(ma)ti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: perinde ac si in hanc formulam omnia officia … comprehensa sint Ci., breviter comprehensa sententia Ci., omnes scelerum comprendere formas possim V., quae si comprendere coner O., numerum quorum comprendere non est O. ki jih ni moč sešteti, ut supra comprehensum est Cels. kakor zgoraj omenjeno; z abl. instrumenti: verbis luculentioribus et pluribus rem eandem c. Ci. ep., plura quidem feci, quam quae comprendere dictis in promptu mihi est O., o quater et, quotiens numero comprendere non est, felicem O. neštetokrat, bella viginti voluminibus c. Suet.

II. (z oslabljenim pomenom predloga)

1. prije(ma)ti, poprije(ma)ti, z(a)grabiti: Cels., Plin., Lucan., quid manibus opus est, si nihil comprehendendum est? Ci., c. funes C., comprehendunt utrumque et orant O. oba primejo za roke, accipiter comprensam columbam tenet V., ter frustra comprensa manūs effugit imago V., c. aures Tib., ramos Cu., aliquem faucibus Val. Max. za vrat zgrabiti; z abl. instrumenti: Lact., Hier., Min., linguam forcipe O., quantum manu comprehendet Cels., c. lanceam laevā Cu.

2. occ.
a) koga sovražno prijeti, ujeti, uloviti, popasti, zgrabiti, v zapor vreči: hominem c. et in custodiam Ephesi tradere Ci. ep., belli duces captos et comprehensos tenere Ci., tam capitalem hostem non c. Ci., hunc (Commium) e navi egressum … comprehenderant atque in vincula coniecerant C., ne huius quidem indicio impulsi sunt (ephori), ut Pausaniam comprehenderent N., c. servos, interfectores fugientes L., praesidium Punicum L. ujeti, fures Cat., propalem Dareus comprehendi non poterat Cu.; s predikatnim acc.: aliquem vivum c. C.; s praep.: c. aliquem pro moecho Ter., aliquem simul cum Ismenia N., regem per milites Cu.; (o živalih in stvareh) odvze(ma)ti, zaseči (zasegati): venenum manifesto Ci., redas equosque C., alicuius signa militaria atque arma C., naves N., L., vehicula … et pistrinensia iumenta Suet., epistulas Iust. prestreči; c. colles C. zasesti.
b) krivca prijeti, zalotiti, zasačiti pri čem, kak zločin izslediti, odkriti: Front., qui in furto aut in latrocinio aut aliqua noxa sunt comprehensi C., eum cum gladio cruento c. N., eius nefandum adulterium c. Ci. zasačiti ga pri prešuštvovanju, res eius indicio comprehenditur Ci. pride na dan; z inf.: qui interesse conventibus interdictis fuerint comprehensi Cod. Th.
c) α) (o ognju) prije(ma)ti se česa, lotititi se česa, zažgati kaj, lizati kaj: ignis robora comprehendit V., incendium turres … comprehendit Cu.; v pass.: opera flammā comprehensa Hirt., avidis comprehenditur ignibus agger O.; tudi brez flammā ali igni: comprehensa aedificia, comprehensae lautumiae L.; comprehendere ignem (o vnetljivih stvareh) vne(ma)ti se, vž(i)gati se, zaž(i)gati se, (za)goreti: hae (casae) celeriter ignem comprehenderunt C.; pesn.: Lavinia … visa (est) … longis comprehendere crinibus ignem V. da se ji vžigajo dolgi lasje; v pass.: flammā ab utroque cornu comprehensā naves sunt combustae quinque C. β) (o bolezni) popasti (popadati), zgrabiti, prijeti (se) koga: comprehendi morbo toto corpore Iust. zboleti na celem telesu, comprehendi pestiferā lue Iust.
č) hort. (o rastlinah) prije(ma)ti se, ukoreniniti (ukoreninjati) se; abs.: Col.; z acc.: c. terram Dig.; (o cepiču) vrasti (vraščati) se; abs.: Varr.

3. pren. čutno, umsko, spominsko zazna(va)ti, doseči (dosegati), spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: esse aliquid, quod comprehendi et percipi posset Ci. kar se more doumeti, non posse vero comprehendi (naturam) Cels., litterarum apices c. (sc. visu) Gell.; večinoma z abl. instrumenti: c. aliquid visu Sil., rem sensu (sensibus) Ci., animo c. et tenere aliquid Ci., animo aliquid tenere comprehensum, non sensibus Ci., c. omnia suis animis et cogitatione Ci., cogitatione comprehendimus, qualis sit animus Ci., eo minus id, quod tu vis, possum mente comprehendere Ci., si quam opinionem vestris mentibus comprehendistis Ci., has quinque dierum disputationes memoriā c. Ci. ali hoc recordatione c. Sen. ph. v spominu ohraniti, res penitus perspectae … scientiāque comprehensae Ci.; po čem spozna(va)ti z abl.: aliquid certis signis Col.

comprimō -ere -pressī -pressum (cum in premere)

1. stisniti (stiskati), (s)tlačiti: Fulg., dentes Pl., Sen. ph., labra H., Sen. ph., corpora inter se Lucr., oculos O., Sen. ph., Col., Q. oči zapreti, zatisniti, palmam Pl., duos digitos utrimque Cels., cum digitos compresserat pugnumque fecerat Ci. ko je bil prste skrčil v pest, compressa in pugnum manus Q.; preg.: compressis manibus sedere L. križem roke držati, brez dela sedeti.

2. stisniti (stiskati), (z)mečkati, (z)drobiti: Lucr., Ph., Lucan. idr., ista serpens compressa morietur Ci., humor ita mollis est, ut facile comprimi … possit Ci., c. conchas morsū Ci., linguam forcipe O., dorsum boum manibus Col.

3. occ.
a) koga trdno (tesno) objeti, evfem. = telesno (spolno) (z)družiti se s kom, (o)skruniti, onečastiti: mulierem Pl., Ter., vi compressa Vestalis L. posiljena; tudi o spolnem občevanju z moškimi: Nov. ap. Prisc., Sen. ph.; (o pavu) pariti se s …: Col.
b) utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati): c. naves Lucr., triarii compressis ordinibus velut claudebant vias L. s strnjenimi vrstami, c. ordinibus versūs O. v gostih vrstah pisati, commeantium in utramque partem catervis itinera compressa Sen. ph., comprimitur terra duobus fretis Sen. tr.

4.
a) zaustaviti (zaustavljati), zadrž(ev)ati: animum Ter. sapo zadržati, sibi manus Ter. roke proč držati, habenas Cl. zategniti; occ. zadrž(ev)ati, zase pridrž(ev)ati: quasi vero ego … compressum aliquod frumentum tenerem Ci., annonam c. L. kot žitni oderuh; pren. zase pridrž(ev)ati, ne izda(ja)ti, prikri(va)ti, zamolč(ev)ati: delicta magna Ci. ep., odio compresso et tacito Ci., c. famam captae Carthaginis L.
b) medic. zapreti (zapirati), zapeči (zapekati): corpus, stomachum, alvum, ventrem Cels., verbenae comprimentes Cels.; met. c. aliquem (= alicuius alvum) Cels.; (o ranah, tvorih) (za)celiti: hoc (aceto sorpto) sine ulla noxa comprimi ulcera Cels.

5. pren. s stvarnim obj. zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), zavreti (zavirati), (u)krotiti, (o)brzdati, zatreti (zatirati), udušiti, zadušiti: Col., Suet., Iust., ego tibi istam hodie scelestam comprimam linguam Pl. ti zavežem jezik, c. vocem atque orationem, consilium Pl., comprime gressum V., c. amorem edendi V. utešiti, murmura voce manuque O., lacrimas pueri Auct. b. Alx. otreti dečku solze, rabiem caeli marisque V., insanos curarum fluctus Sil., saepe furores compressi V., c. furores tribunicios dicendo Ci., remittant spiritus, comprimant animos Ci., c. animi conscientiam Ci., cupiditatem, libidinem, voluptates, pestem rei publicae Ci., licentiam Ci., Cu., exsultantem laetitiam comprimens Ci., c. iram Stat., ambitionem L., hominis conatum atque audaciam Ci., compressi conatus tuos nefarios Ci., bellis terra marique compressis Ci. pomirjene, c. motūs L., tumultum L., T., seditionem L., Cu., seditiones tribunicias L., rebellionem T.; occ. s subjektivnim obj. (o)brzdati, (u)krotiti, ugnati, (u)strahovati, pobiti: comprime te Pl., vix comprimor, quin involem illi in oculos Pl. komaj se zadržujem, hac (eloquentiā) gestientes comprimimus Ci., c. improbum negotiatorem Ci., Lentuli poenā compressus convertit se ad timorem Ci., eius adventus Pompeianos compressit C. je ustavil prodiranje, c. multitudinem metu L., magis e re publica visum erat comprimi ac sedari exasperatos Ligures L., compressus perseveranti interrogatione Laelii Val. Max. — Adj. pt. pf. compressus 3 stisnjen, od tod

1. tesen, ozek: caliculus oris compressioris Cels., fossura ore compressiore, nucamenta compressiora Plin.

2. zaprt, zapečen: alvus, venter Cels., morbi Cels. — Adv. compressē, le v komp.

1. bolj jedrnato: compressius loqui Ci.

2. skrbneje: compressius … quaerere Gell.

compris, e [kɔ̃pri, z] adjectif razumljen, pojmovan; vsebovan, zajet, vštet, obséžen; vračunan; vred z, skupaj z

compris! razumem! v redu!
tout compris vse obseženo, vračunano, všteto
service masculin compris s postrežbo vred
y compris vključno, inkluzivno, z vračunanjem
il est fâché avec toute sa famille, y compris sa sœur skregan je z vso svojo družino, s sestro vred
je te cède mes terres, la ferme (y) comprise odstopam ti vso svojo zemljo, s kmetijo vred
non compris ne vračunano, izključno, ekskluzivno, brez
cela fait 50 francs, pourboire non compris to znese 50 frankov, brez napitnine
prix masculin tout compris pavšalna cena

compte [kɔ̃t] masculin (pre)štetje, preštevanje; račun, (pre)računanje; znesek; konto; obračun, obračunanje; dolgovan denar

à compte de quelqu'un na konto kake osebe
à ce compte(-là) če to tako vzamete ali hočete
à, selon, suivant votre compte (vieilli) po vašem (mnenju, naziranju)
à bon compte poceni, brez truda; obilno, bogato
au bout du compte, en fin de compte, tout compte fait končno, konec koncev, navsezadnje, če vse upoštevamo
de bon compte vsaj, najmanj
de compte à demi na pol
de compte fait, tout compte fait v celem, vse skupaj, natančno vzeto
en règlement de votre compte za poravnavo vašega računa
pour le compte de quelqu'un na račun koga, figuré kar zadeva, kar se tiče
pour son compte zase, za sebe
ayant masculin compte, titulaire masculin d'un compte imetnik, lastnik računa
règlement masculin des comptes obračuna(va)nje (tudi figuré)
compte d'apothicaire, de cuisinière dolg, drag, zabeljen račun
compte bancaire, compte de, en banque bančni račun
compte de chèques postaux, de chèque postal poštni čekovni račun
de clearing klirinški, obračunski konto
compte courant tekoči račun
compte de dépôt depozitni račun
compte à échéance fixe vezan račun
compte d'épargne hranilni račun
comptes de l'exercice letni, poslovni zaključek
compte mensuel mesečno poročilo
compte ouvert odprt, tekoč račun
compte rendu (računsko) poročilo
compte d'activité poročilo o dejavnosti
compte de lecture obnova lektire (v šoli)
compte rand okrogla vsota
compte secret tajni konto
compte de situation (militaire) poročilo o položaju
compte spécial, à part posebni konto
compte de virement žiro račun
compte à vue čekovni račun
aligner un compte zaključiti, zapreti konto
arrêter un compte poravnati račun
avoir son compte (figuré) biti pijan
(en) avoir (pour) son compte dobiti svoje, biti oštet
avoir un compte à régler avec quelqu'un (figuré) imeti s kom (ob)račun
n'avoir de comptes à rendre à personne nikomur ne biti dolžan dajati račun, nikomur ne biti odgovoren
donner une somme à compte dati vsoto na račun
donner son compte, en donner pour son compte à quelqu'un slabo ravnati s kom, grdó jo zagosti komu
donner, régler son compte à un employé dati uslužbencu, kar smo mu dolžni; odpustiti ga
dresser, établir un compte napraviti račun
entendre, savoir bien son compte razumeti se, znati gledati na svojo korist
entrer en ligne de compte priti v poštev
être de compte šteti, biti važen
être loin de compte uračunati se; ne si biti edin
faire bon compte de quelque chose poceni kaj prodati
faire le compte de quelque chose nekaj skupaj sešteti, izračunati
je fais mon compte pridem na svoj račun
laisser pour compte (commerce) odkloniti sprejem (blaga)
mettre, prendre sur son compte vzeti na svoj račun, figuré prevzeti odgovornost
mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un komu kaj naložiti, naprtiti, podtakniti
mettre un compte à découvert preseči konto; več dvigniti, kot imamo denarja
ouvrir un compte auprès de odpreti konto pri
passer en compte (commerce) vračunati
passer, mettre en, sur compte vknjižiti v konto
prendre sur son compte prevzeti nase
régler un compte poravnati račun
régler ses comptes obračunati (tudi figuré)
rendre compte de quelque chose dati račun o, poročati o čem
se rendre compte de quelque chose sprevideti, spoznati, uvideti kaj, zavedati se česa, biti si na jasnem o čem
rendre ses comptes dati račun (de o; tudi figuré)
vous m'en rendrez bon compte to mi boste plačali
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
tenir compte de quelque chose (à quelqu'un) odškodovati (koga) za kaj, figuré računati s čim, upoštevati kaj, ozirati se na kaj
tirer d'un compte dvigniti iz konta
s'en tirer, en être quitte à bon compte poceni jo odnesti
tourner à compte biti ugoden, koristen
travailler à, pour son propre compte zase, samostojno delati
ne pas trouver son compte à quelque chose imeti izgubo pri čem
cela n'est pas de compte to ne pomeni nič, to ni važno
le compte n'y est pas račun ni pravilen
à chacun son compte (proverbe) vsakemu svoje
les bons comptes font les bons amis (proverbe) čisti računi, dobri prijatelji

compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati

à compter de počenši z, od
à compter d'aujourd'hui od danes naprej
à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
sans compter (figuré) radodarno, obilno
cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
plusieurs années de service imeti precéj službenih let
compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
compter de tête računati na pamet
compter sans l'hôte računati brez krčmarja
compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist

cōnātus -ūs, m (cōnārī)

1. zagon, zalet, poskus: quod in certamine saliendi fieri videmus, ut conatum longius petant Q. da se zaganjajo z večje razdalje, Icarus primo statim conatu iuxta cubiculum eius decĭdit Suet. pri prvem vzletu; pren.: a conatu resistendi deterritus N. od poskusa, da bi se ustavil, in ipso conatu belli gerendi L., multis saepe frustra conatibus factis L. po mnogih, često neuspelih poskusih, nihil probantes nisi planum et humile et sine conatu Q. brez zanosa, crebris parvisque conatibus se attollere Q.

2.
a) telesni trud, napor, prizadevanje: illud mihi indignum industriā conatuque meo videtur Ci., tumultus Gallicus haud magno conatu brevi oppressus est L., profectus magno conatu ad hostes L.
b) duševni trud = podjetje, poskus, namera, početje, drzno dejanje: Q., si non perfectio, at conatus tamen Ci., omnes eius motus conatusque prohibebit Ci., conatus tam audax traiciendarum Alpium L., in mediis conatibus aegri succidimus V., c. furiosus Val. Max., conatus ingentes adversus Britanniam T.

3. gon, nagon: dedit natura beluis et sensum …, ut … conatum haberent ad naturales pastus capessendos Ci.

conceptiō -ōnis, f (concipere) povzetje, od tod

1. obseg, sestav: mundi conceptio tota Vitr.; occ.
a) pri vodovodih zajetje (zajemanje) vode, konkr. zajeta voda, z gen. aquae ali brez: Front., conceptionis modus Front. zajetna mera.
b) spočetje: mulae c. Ci., conceptionibus conferre multum Plin.; oploditev, oplojevanje: imbrium c. Vitr.

2. pren.
a) sestavljanje, pisanje pravniških obrazcev: Ci., Icti.
b) c. rei povzemanje v besede, izraz: Gell., aliae conceptiones Arn. izrazi, označbe.
c) gram. zlog: Char.

concertātiō -ōnis, f (concertāre) borba, boj, prepir, spor: oritur (seditio) ex concertatione magistratuum Ci., facta est longa c. inter domum Saul et inter domum David Vulg.

2. occ. dialektični spor, besedni prepir, sporni razgovor, polemika: Ter., Plin., Lact., concertatio captatioque verborum Ci. prepirljivost (o sofistih), sine ieiuna concertatione verborum Ci. brez praznega mnogobesedja, concertationis studio Ci. v ognju besed, v razgretosti.

conciencia ženski spol vest; zavest; vestnost

caso de conciencia dolžnost vesti
creer a/c caso de conciencia za pametno (pravilno) smatrati
me hago de eso caso de conciencia vest me peče zaradi tega
sin cargo de conciencia s čisto vestjo
estrecho de conciencia vesten
libertad de conciencia svoboda vesti
le acusa (arguye) la conciencia vest ga peče
descargar la conciencia olajšati si vest; spovedati se
ser ancho de conciencia imeti kosmato vest
no tener conciencia biti brez vesti (brezvesten)
a conciencia vestno
sin conciencia brezvestno
en (mi) na (moji) vesti
el mejor plumón es una buena conciencia čista vest je najboljše zglavje

concieō -ēre -cīvī -cĭtum, pesn. in poklas. conciō -īre -cīvī -cītum

1. skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati, (s)klicati, k sebi poz(i)vati: conciebant populum Enn. ap. Non., concientque miraculo … homines L., humilem conciendo ad se multitudinem L., cum … exercitum ex tota insula conciri videret L., miseratione ac donis auxilia concibant (= conciebant) T.

2. (z oslabelim pomenom predloga) zganiti (zgibati), pognati, nagnati (naganjati), pospešiti (pospeševati); večinoma le v pt. pf.: concitus calcaribus equus Cu., concitus imbribus amnis Cu. narasel in deroč, procursu concitus axis V. naprej deroča, tormento concita saxa V., concita mors ob cruciatus Plin. pospešena; tudi brez določila: concita tela Auct. b. Afr., concita flumina O., c. navis O. hitra, hostem concitus aufert V. hitro; — od tod adv. concitē kar najhitreje: Plin. Val., Ven.

3. pren.
a) z zunanjim obj. razburiti (razburjati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, razjeziti: (mater) fraude aliquorum concita Q., cur hostem conciret? T., (Mela) accusatorem concivit Fabium Romanum T.; pesn.: primo est insano concita cursu O., immani concitus irā V., pulso … concita tympano H., concita dea Sil., freta concita terris V. razburkano morje (ker se valovi zaradi gosto razmeščenih otokov ne morejo razširjati); occ. politično zdražiti, (na)ščuvati, vznemiriti (vznemirjati): plebem contionibus, Etruriam in arma, per legatos homines ad arma, concisse (= concivisse) milites aut plebem ad recuperandam per secessionem libertatem L., ut remotos populos concirent T., c. per largitionem veteranos T.
b) s proleptičnim obj. sprožiti (sprožati), spoče(nja)ti, obuditi, vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), povod čemu da(ja)ti: suo qui tegi tantum concivit mali Pl., iram hanc concivisse Ter., pontus strages conciet Acc. ap. Non., c. seditionem L., T., bellum L., simultates sibi caedibus rapinisque L., varios motus animorum T.

concierto moški spol koncert; soglasje; dogovor, pogodba

concierto filarmónico filharmonični koncert
concierto coral, concierto vocal pevski koncert
de concierto, con concierto enoglasno, soglasno
sin orden ni concierto brez reda in mere; na slepo, tjavdan
quedar de concierto (sobre, acerca de) zediniti se (o)

concours [kɔ̃kur] masculin sodelovanje, prispevanje (à k), pomoč; tekmovanje, tekma; konkuriranje; razpis, natečaj; (finančna) udeležba; naval, dotok, stek, shod; sovpad

avec le concours de s sodelovanjem
hors concours zunaj, brez konkurence
par voie de concours z natečajem
point masculin de concours sečišče
tireur masculin hors concours strelec, ki nima tekmeca, elitni strelec
concours agricole poljedelska razstava
concours de beauté lepotna tekma
concours hippique konjska razstava; jezdne in vozne tekme
concours de peuple, de curieux zbiranje, zgrinjanje ljudi, radovednežev
être admis, reçu, refusé à un concours biti pripuščen k skušnji (izpitu), biti sprejet, odklonjen na izpitu (skušnji)
se présenter à un concours prijaviti se na razpis
mettre au concours razpisati (mesto, službo)
prêter son concours sodelovati

concrēscō -ere -crēvī -crētum (z)rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, tvoriti se: Col., Plin., putres concrescere fungos V., rigido concrescere rostro (dat.) ora videt O. vidi, da se spreminjajo v kljun, unde sanguis, bilis, ossa concreta et facta sint Ci., de terris terram concrescere parvis Lucr.; pren.: dies concretam exemit labem V. vrasle, nas se držeče napake; subst. pt. pf. neutr.: penitusque necesse est multa diu concreta modis inolescere miris V. zla, ki so se ukoreninila.

2. occ.
a) sprije(ma)ti se, zgostiti (zgoščevati) se, strditi (strjevati) se, otrpniti, sesesti (sesedati) se: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., concreta glacies L., lac concretum V., Col., T. sesirjeno mleko, sir, skuta, mare concrescit glacie O., aqua conglaciat frigoribus et nive pruināque concrescit Ci., nix concreta pruinā Lucr., gelu nix concreta Iust., imbres gelidis concrescunt ventis O., concrevit frigore sanguis V., concretus sanguis Cels., concreta sanguine barba O. (enalaga) zlepljena s strjeno krvjo, concretum aliquid ex sanguine Cels., concreta ossa Plin. otrdele (= brez mozga), umorem hunc … in lapidem concrescere manifesto apparet Plin., semen concretius aequo Lucr., spuma lactis concretior Plin.; subst. pt. pf. neutr.: nihil concreti habere, nihil solidi Ci., concreta quaedam Cels.; pren.: concretus dolor O. otrpla, nema, concretus vultus Tert. mrk pogled, tog izraz, concretus auditus Prud. debel, težak, top sluh.
b) zgostiti se = potemneti: claram speciem concreto lumine luna abdidit Ci. poet. je zakrila s potemnelim svitom.
c) rastoč skrčiti se: nanus et ipse suos breviter concretus in artus Pr. skrajšan.

Opomba: Sinkop. inf. pf. concrēsse: O.