Franja

sistém system; (metoda) method

brez sistéma unsystematic, unmethodical
gorski sistém mountain system
sončni sistém solar system
živčni sistém nervous system
nobenega sistéma ni v tem početju there is no system in this way of doing things
nobenega sistéma ne imeti to lack system

sistém (-a) m

1. sistema:
astr. planetni, sončni, zvezdni sistem sistema planetario, solare, astrale
geocentrični, heliocentrični sistem sistema geocentrico, eliocentrico

2. geogr. sistema:
gorski sistem sistema montuoso, orografico
jamski sistem sistema cavernicolo
rečni sistem sistema fluviale

3. (skupina naprav, priprav) sistema, apparato:
alarmni sistem sistema di allarme
hladilni, krmilni sistem apparato refrigeratore, di comando
hidroenergetski sistem sistema idroenergetico
namakalni sistem sistema di irrigazione

4. anat. (skupina med seboj povezanih organov) sistema, apparato:
dihalni, prebavni sistem apparato respiratorio, digerente
žilni sistema sistema vasale
centralni živčni sistem sistema nervoso centrale

5. (skupek soodvisnih enot) sistema:
sistem znakov sistema di segni
filozofski sistem sistema filosofico
merski sistem sistema di misure

6. (red, načrt) sistema:
sistema tekmovanja sistema delle gare
ne imeti sistema non avere sistema
igrati po sistemu giocare, puntare secondo un sistema
abecedni sistem alfabeto
kartotečni sistem schedario

7. (družbena ureditev) sistema, assetto, ordinamento:
demokratični, federativni, republikanski sistem ordinamento democratico, federale, repubblicano
hist. fevdalni sistem sistema feudale
dvodomni sistem sistema bicamerale
enostranskarski, večstrankarski sistem sistema monopartitico, pluripartitico

8. (predpisi, pravila za kako družbeno področje) sistema:
bančni, davčni, denarni sistem sistema bancario, fiscale, monetario
politični sistem sistema politico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. atonalni, tonalni, četrtinski sistem sistema atonale, tonale, di quarti di tono
mat. desetiški, dvojiški sistem sistema decimale, binario
lingv. glasovni sistem jezika sistema fonetico di una lingua
ekon. gospodarski sistem sistema, ordinamento economico
min. heksagonalni, monoklinski, rombični sistem sistema esagonale, monoclino, rombico
elektr. informacijski, računalniški sistem sistema informatico, computeristico
mat. logaritemski sistem sistema logaritmico
koordinatni sistem sistema di coordinate
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale delle misure
lit. naglasni, zlogovni, metrični sistem sistema accentuativo, sillabico, metrico
metal. napajalni sistem sistema di alimentazione
šah. obrambni sistem sistema difensivo, di difesa
rad. oddajni, sprejemni sistem sistema trasmittente, ricevente
teh. opazovalni sistem sistema di osservazione
kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
mat. polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polare
televizijski sistem sistema televisivo
elektr. trifazni, večfazni sistem sistema trifase, plurifase
polit. večinski sistem (volitev) sistema maggioritario
teh. zavorni sistem sistema, dispositivo di frenaggio
agr. sistem kolobarjenja sistema agrario rotativo

sit (-a, -o)

1. (najeden) satt, gesättigt, čezinčez: übersatt
sit kot boben/kot biba bis oben hin voll
biti sit kot boben nicht mehr papp sagen können

2.
do sitega satt (najesti se sich satt essen, ne moči se najesti nicht satt zu essen haben, figurativno nagledati se sich satt sehen an, ne moči se nagledati sich nicht satt sehen können an)

3. figurativno (naveličan) -müde (sveta weltmüde, življenja lebensmüde)
biti sit česa (etwas) satt haben, (etwas) überhaben, genug von (etwas) haben, (einer Sache) überdrüssig sein
sit sem (tega) do grla das hängt mir beim Halse heraus
biti sit vsega die Nase voll haben
|
od tega ne bo nobeden sit das macht das Kraut nicht fett

sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

sív grey, (zlasti ZDA) gray; (lasje tudi) grizzled, grizzly

sívi lasje grey hair; (nebo) overcast, cloudy; (vreme) dull
síva barva grey colour, (sivina) greyness, grey
oblečen v sívem dressed in grey, wearing grey
svetlo (temno) sív light (dark) grey
biserno sív pearl-grey
imeti sívo brado to have a grizzled beard
postati sív to grow grey
delati komu síve lase (figurativno) to be a great trial to someone
zaradi tega si ne delam sívih las (figurativno) I don't worry about it

sív gris

siva barva couleur grise, gris moški spol
siva brada barbe grise
siva eminenca éminence grise
sivi lasje cheveux gris
postati siv (lasje) commencer à grisonner, (nebo) devenir gris, grisailler
siva mrena (medicina) cataracte ženski spol
sivo pobarvati peindre en gris
slikati v sivem peindre en grisaille
siva vsakdanjost la grisaille (de la vie) quotidienne
zaradi tega si ne delam sivih las (figurativno) je ne me fais pas de souci à ce sujet, je ne me fais pas de cheveux pour ça, c'est là le moindre de mes soucis
golobje (mišje, pepelnato) siv gris pigeon (souris, cendre)
jekleno siv gris de fer (ali bleuté)
svetlo (temno) siv gris clair (foncé)

sív (-a -o)

A) adj.

1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio

sív gris (tudi nebo) ; (oblak) pardo ; (las) encanecido

sivi lasje canas f pl
dobiti sive lase encanecer
zaradi tega si ne delam sivih las fam eso no me preocupa lo más mínimo
siva barva gris m
sivo pobarvati pintar de (color) gris
siva mrena (med) catarata f
siva vsakdanjost el quehacer cotidiano
postati siv ponerse gris
slikati v sivem pintar en claroscuro
siva eminenca eminencia f gris
modro (svinčeno, temno) siv gris azulado (plomo, oscuro)

skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci

2. (poskakovati) saltellare

3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende

6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi

skali|ti¹ (-m) kaliti trüben (se sich) (tudi figurativno); figurativno beeinträchtigen
kot ne bi mogel nobene vodke skaliti als könnte er kein Wässerchen trüben

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skazíti déformer, défigurer, dénaturer, gâter, corrompre, altérer; gâcher, saboter, bousiller, bâcler

skaziti se ne pas réussir, aller de travers, manquer, échouer, familiarno rater

sklàd (skláda) m

1. (debelejša plast kamenin) banco, strato:
sklad premoga banco di carbon fossile

2. ekst. monte, catasta, pila:
sklad knjig una catasta di libri

3. ekon. fondo, cassa; monte; fondazione:
cilj sklada je štipendiranje sposobnih dijakov la fondazione ha per scopo l'assegnazione di borse di studio agli studenti meritevoli
nagradni sklad monte premi
poslovni sklad fondo di esercizio
plačni sklad fondo salari
dopolnilni sklad cassa integrazione
ekst. investicijski sklad fondo di investimento
Mednarodni monetarni sklad Fondo Monetario Internazionale (FMI)

4.
biti v skladu accordarsi
ne biti v skladu contrastare, stonare
spraviti v sklad (uskladiti) coordinare

skládati (-am)

A) imperf.

1. ammassare, ammucchiare, accatastare; disporre:
skladati deske, drva accatastare tavole, legna

2. muz. comporre

B) skládati se (-am se) imperf. refl.

1. armonizzare, combinare;
ne skladati se contrastare

2. conformarsi, essere conforme:
prepis se sklada z izvirnikom per copia conforme, p.c.c.

sklada|ti se (-m se) s čim: sich decken mit, (einer Sache) entsprechen; übereinstimmen mit; sich vertragen mit
ne skladati se z abweichen von

sklánjati gramatika to decline

ki se (ne) da sklánjati declinable (indeclinable)
sklánjati se (skloniti se) to bend (nad mizo over the table), to bend down, to bow, to stoop

sklánjati gram declinar

sklanjati se inclinarse
ne se sklanjati skozi okno! (železnica) ¡no asomarse!

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene