Franja

Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod

1. adj. Celticus 3 keltski =
a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
b) gornjeitalski: rura Sil.
c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.

2. subst.
a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

céna price; cost; (vrednost) value; (kura) rate

za céno od at the price of
za nobeno céno (figurativno) not at any price, not for all the world, not for anything, not on any account, not for worlds
za vsako céno at any price (ali cost)
za smešno céno (figurativno) for a (mere) song
po lastni céni at cost price
po znižani céni at a reduced price
za polovično céno (at) half-price
po najnižjih cénh (žargon) at cutthroat prices
enotna (nizka, stalna, visoka, zadnja, maksimirana) céna single (low, firm ali stable, high, reserve, controlled) price
nabavna (prodajna, tovarniška, uradna) céna purchase (selling, factory ali ex works, official) price
polovična céna half (the) price
pretirana céna exorbitant (ali extravagant ali unreasonable ali fancy) price
zmerna céna moderate (reasonable, fair) price
brezobvezna céna provisional price
slepa céna cut price, ZDA cutrate price
tržna céna market (ali current) price
trdne céne (brez popusta) fixed prices (no discount allowed)
naraščajoče céne soaring prices
nedostopne, previsoke céne prohibitive prices
rastoče (padajoče) céne rising (falling) prices
najnižja céna the lowest price, floor price, bottom price, ZDA rock-bottom price
realne céne fair prices
dnevna céna current price
porast, dvig cen rise in prices; price increase (s), price rise (s)
padec cen fall in prices, (nenaden) price slump
znižanje cen reduction (ali cutting) of prices, price cuts
zvišanje cen rise in prices, price rise, increase in prices, price increase
kontrola cen price control
listek z označeno céno price mark, price-tag
céne se dvigajo prices are on the rise
zvišati, dvigniti céne to raise prices
pognati céne kvišku to push up prices, to inflate prices
določiti céne to fix prices
prodajati pod céno to sell for less than the market value, to undersell
céne padajo prices are falling ali dropping, (naglo) there is a price slump
pogajati se za céno to bargain
céne se gibljejo od... do... prices range from... to...
zahtevati previsoko céno od koga to overcharge someone
potisniti céne navzdol to force prices down
znižati céne to lower (ali to cut down ali to reduce) the prices
znižati céno za 20 penijev pri funtu to cut the price by 20 pence (20 p.) a lb.
sprostiti (odmrzniti) céne to unfreeze prices
navi(jati) céne to force up prices
znižati céne z intervencijo države to force down prices

céna (-e) f

1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda

cēna -ae, f (prim. st.lat. cesnas = sab. scensas = lat. cena, osk. kerssnaís = lat. cenis, umbr. sesna = lat. cenam, lat. carō, cortex, scortum, gr. κείρω strižem) pravzaprav „razrezovanje mesa in jedi“, od tod

1. kosilo, glavni obed Rimljanov okoli devete dnevne ure (med 3. in 4. uro popoldne), occ. pojedina, gosti: cenam apparare Ter., aliquem ad cenam invitare Ci., in cenam isti dabat apud villam Ci., sic cena ei coquebatur N., tempus cenae Sen. ph., cenae tempore Suet., c. lauta, sumptuosa Ci., magna H., luxuriosa Sen. rh., auguralis Ci., nuptialis Pl., Suet., in cenis grandibus Q., c. abundantissima Suet., pura Eccl. postna jed, post, post cenam Ci., Q., inter cenam Ci., super cenam Suet. = per cenam Suet. = in cena Cels. pri obedu, pri mizi; preg.: cenā comesā venire Varr. = prepozno, cenam rapere de rogo Cat. (o lačnih ljudeh).

2. met.
a) posamezna samostojna jed v okviru celega obeda ali pojedine: c. prima, altera, tertia Mart.
b) jedilnica Plin. (XII, 1, 5).
c) obedna družba, omizje: ingens cena sedet Iuv.

Cenchrius -iī, m (Κέγχριος) Kenhrij, rečica pri Efezu: T.

cēnō -āre -āvī -ātum (cēna)

1. intr. kositi, obedovati, jesti: Luc. fr., Pl., Varr., idr., ille apud te postea cenavit Ci., c. frugaliter, recte, honeste, prave, nequiter Ci., belle Mart., unā H., cum aliquo H.; brezos.: Suet., neque umquam sine aliqua lectione apud eum cenatum est N., cum... cenatum forte apud Vitellios esset L.

2. trans. kaj obedovati, (po)jesti, zaužiti: Sen. ph., Ap., c. ostrea Luc. fr., aprum H., cenare times olus omne patella H., cenes ut pariter pulmenta H.; cenatae noctes Pl. na gostijah prebedene noči, dum nova divorum cenat adulteria Poet. ap. Suet. prikazuje pri obedu; šalj.: cenabis hodie, ut te dignum est, magnum malum Pl. — Pt. pf. cēnātus 3 z act. pomenom: ki je poobedoval, pojedel: cum cenatus cubitus isset Ci. ko je šel po obedu spat, cur te lautum voluerit, cenatum noluerit occidere? Ci. po kopeli po kosilu, statim milites cenatos esse iubet S., totidem cenatus H., cum iam cenatus esset cum Petreio Auct. b. Afr. ko je že pokosil.

cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

I.

1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

4. pren.
a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

— II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.

cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

3. met.
a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.

cēnula -ae, f (demin. cēna) kosilce, obedek: Varr. ap. Non., Q. idr., hesterna Ci., cenulas facere Ci. ep. nekaj gostov pri sebi imeti.

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.

cepin samostalnik
1. alpinizem (pripomoček pri plezanju) ▸ jégcsákány
2. gozdarstvo (gozdarsko orodje) ▸ csákány

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

cepn|iti [ê] (-em) purzeln; hinfallen; hinklatschen; ne narediti: durchfallen (pri izpitu/maturi im Examen/Abitur; pri šoferskem izpitu bei der Fahrprüfung; iz matematike bei der Mathe)

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

cerbère [sɛrbɛr] masculin, figuré strog stražar, vratar

(myth) Cerbère Cerberus, pes stražar pri vhodu v podzemlje

Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.

cerca blizu, v bližini; okoli

de(sde) cerca v bližini, iz bližine
anda cerca de rendirse zrušil se bo od utrujenosti
situado lo más cerca najbliže ležeč
son cerca de las dos približno dve je ura
embajador cerca de la corte de España poslanik na španskem dvoru
cerca de pri, zraven, ob; približno
cerca de aquí, por aquí cerca tu v bližini
cerca de mí pri meni

cercle [sɛrkl] masculin krog; obod; obroč; krožek, klub, družba; področje, območje

en cercles v sodu (o vinu)
cercle administratif, des affaires upravno, poslovno področje
cercle circonscrit, inscrit očrtani, učrtani krog
cercle de l'existence življenjski krog
cercle littéraire literarni krožek
cercle de lecture bralni krožek
cercle magique ris
cercle militaire oficirski kazino
cercle polaire polarni krog
cercle de tonneau obroč pri sodu
cercle tropique (géographie) povratnik
cercle vicieux začarani, blodni krog; položaj brez izhoda
faire, former (un) cercle autour de zgrniti se okrog
fonder un cercle ustanoviti krožek