Franja

Srȅtēnje s, Sreténje s pravosl. Marijin praznik, po st. koledarju 2. feb.

stadtbekannt splošno znan, po vsem mestu znan

Stadtbummel, der, sprehod po mestu

Stadtführer, der, vodnik po mestu

staffelweise po stopnjah

stage-fever [stéidžfi:və] samostalnik
strastna želja po gledališkem (igralskem) poklicu

stanch², staunch [sta:nč, stɔ:nč] pridevnik
zvest, zanesljiv, neomajen; trden; soliden; neprepusten za vodo, za zrak; primeren za plovbo po morju (o ladji)

standrechtlich pred naglim sodiščem; erschießen: po sklepu naglega sodišča

stand-up [stǽndʌ́p] pridevnik
pokončen, stoječ; pravilen, po pravilih (o boksanju itd.)

stand-up collar trd ovratnik
stand-up fight (boks) borba po pravilih
a stand-up meal na hitro, stojé zaužita jed
stand-up supper hladna večerja (bifé)

staple² [stéipl]

1. samostalnik
ekonomija glavni predmet (artikel) trgovine; glavni proizvod; surovina
tehnično surova volna; kakovost vlakna volne, bombaža
ekonomija središče, skladišče
zgodovina tržišče s skladalno pravico
figurativno glavni predmet (stvar)

sport is the staple of discussion šport je glavni predmet razgovora

2. pridevnik
glavni, biten (proizvod, blago itd.); masoven, ki se dobro prodaja

staple fibre lesno vlakno
the staple food of the country glavna hrana prebivalstva

3. prehodni glagol
sortirati, razvrstiti (bombaž, volno itd.) po kakovosti, dolžini vlaken

starìnōm prisl. po rodu, po izvoru: Vuk je starinom iz Hercegovine

starìnski prisl. po starem: svaki po svom načinu, a magarac starinski

starve [sta:v]

1. neprehodni glagol
stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
narečno trpeti, umreti od mraza
pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

2. prehodni glagol
izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
to be starved trpeti glad, morati stradati

state-wide [stéitwaid] pridevnik
ameriško razširjen po vsej državi

statutaire [statütɛr] adjectif statutaren, ki se tiče statuta, v skladu s statutom, po pravilniku

répartition féminin statutaire d'un dividende statutarna delitev dividende

stigmatisation [-tizasjɔ̃] féminin stigmatizacija, vtisovanje ali vžiganje stigem; zaznamovanje; (o)žigosanje; médecine, religion pojavljanje stigem po telesu

stīllārium (stīlārium) -iī, n (stīlla) dodajanje, dodatek po kaplj(ic)ah (kancih, kančkih) = majhen (neznaten) dodatek (doklada, bonus), majhna (neznatna) napitnina: atqui dati iudicibus nummi sunt et, quod hac etiamnunc pactione turpius est, stupra insuper matronarum et adulescentulorum nobilium stilari loco exacta sunt Sen. ph.

stīllātim, adv. (stīllāre) po kaplj(ic)ah, kapljaje, kapljajoč: „stillicidia flumina qu[a]e ut ita cadant fluantque“; inter haec hoc inter[est], quod stillicidium eo quod stillatim cadit, flumen quod fluit continue Varr.

stīlli-cidium (stīlicidium) -iī, n (stīlla in cadere)

1. kap(lj)anje, padanje v kapljicah, konkr. po kapljah padajoča tekočina (moča, mokrota), kap(lj)ajoča tekočina (moča, mokrota), padajoča kaplja: Fest. idr., stillicidium eo, quod stillatim cadit Varr., stillicidī casus lapidem cavat Lucr., grandinis Sen. ph., stillicidia pluviae Plin. padajoče dežne kaplje (srage), urinae ali vesicae Plin. oteženo izločanje seča, uriniranje po kapljicah, raritas nubium stillicidia dispergit Ap. dèžne (dežévne) kaplje, stilicidium mellis Tert.; o drevesih: stilicidia pinus, quercus, ilicis ponderosissima, nullum cupressi, umbra minima et in se convoluta Plin.; pren.: per stillicidia emittere animam Sen. ph. po kaplj(ic)ah = polagoma, počasi.

2. occ. kap, kapníca, strešni žleb, napušč, pristrešek: Varr., Sen. ph., Q., G., Dig. idr., iura parietum, luminum, stillicidiorum Ci., de stillicidiis cum apud unum iudicem dicas Ci., fastigia facientes, luto inducto proclinatis tectis, stillicidia deducebant Vitr.

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.