Franja

zollfrei Recht carine prost, brezcarinski; zollfreie Zone brezcarinska cona; Gedanken sind zollfrei misli niso obdavčene/pod kontrolo

Zoroastrēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ζωροάστρης, v zendski obl. Zarathustra, perz. Zar(a)thost = Zlata zvezda) Zoroáster, reformator starega perzijskega verstva, prerok in zakonodajalec v baktrijsko-medijskem kraljestvu okrog leta 600, avtor verskih spisov, ki so še dandanes ohranjeni pod imenom Zend-Avesta: Plin., Ap., Iust. — Od tod adj. Zōroastreus 3 (Ζωροαστραῖος) zoroástrski, zoroastréjski = čaroven: susurri Prud. (ki meri napačno Zŏr … ).

Zug, der, (-/e/s, Züge)

1. poteg (tudi Physik, Technik, Musik, figurativ); Kraft: nateg; bei Öfen: vlek

2. bei Brettspielen, im Gesicht: poteza

3. beim Trinken: požirek, srk; Sport gib

4. (Reise, Fahrt) potovanje, pohod; (Instanzenzug) pot

5. (Umzug) sprevod, kolona; der Gänse usw.: jata

6. Geographie (Gebirge) veriga

7. Eisenbahn vlak

8. Physik bei Wellen: niz; (Spektralzug) črta;

9. Medizin bei Knochenbrüchen: natega

10. Heerwesen, Militär vod

11. bei Gewehren: ris, brazda

12. (Luftzug) prepih Zug ausüben/einen guten Zug haben Technik vleči; einen Zug abgeben Schach: kuvertirati potezo; einen Zug ins Lächerliche/Maßlose haben biti rahlo smešen/nezmeren;
am: am Zuge sein biti na potezi ( tudi figurativ );
in: im Zuge von v teku (česa); im (schönsten) Zug v razmahu; in einem Zug Sport z enim gibom, trinken: na dušek, zeichnen: z eno potezo, figurativ v isti sapi; in vollen Zügen genießen: s polnimi pljuči; in den letzten Zügen v zadnjih vzdihljajih; in großen Zügen darstellen usw.: v grobih črtah; im falschen Zug sitzen sedeti na napačnem vlaku ( tudi figurativ );
um: Zug um Zug poteza za potezo, figurativ hitro;
vor: sich vor den Zug werfen iti pod vlak;
zu: zum Zuge kommen priti na potezo

Zumutung, die, neupravičena zahteva; figurativ eine Zumutung sein biti pod častjo; Zumutungen machen preveč zahtevati; (Unverschämtheit) nesramnost

zvezd|a¹ [é] ženski spol (-e …) astronomija der Stern, das Gestirn (dvojna Doppelstern, glavna Hauptstern, Pasja Hundsstern, vodnica Leitstern)
zvezda repatica der Komet, der Schweifstern, Haarstern
figurativno srečna zvezda der Glücksstern, ein guter Stern
nesrečna zvezda der Unstern
zvezde/zvezd Stern-, Sternen-
(soj der Sternenglanz, svetlikanje die Sternstrahlung, vojna der Sternen-Krieg, ime der Sternname, oddaljenost die Sternentfernung)
ločna razdalja zvezde pod horizontom die Depression
brez zvezd sternlos
posut z zvezdami bestirnt, besternt, sternbesät
zvezda vzhaja/zahaja der Stern geht auf/unter
figurativno biti zapisano v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen
obljubljati zvezde z nebes komu (jemandem) goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
videti zvezde Sterne sehen, od bolečin: die Engel singen hören
pod srečno zvezdo vom Glück begünstigt
rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren

zvézda star

brez zvézd starless
zvézda stalnica fixed star
zvézda vodnica guiding star, lodestar
zvézda repatica comet
dvojna zvézda double (ali binary) star
jutranja zvézda morning star
večerna zvézda evening star, Venus, Hesperus, Vesper
filmska zvézda film star, star actress
peterokraka zvézda five-pointed star
morska zvézda starfish
severna zvézda Pole Star, Polaris, North Star
srečna (nesrečna) zvézda lucky ali propitious (unlucky) star
posejan z zvézdami starred, studded with stars, glittering with stars, star-spangled, starry
rojen pod srečno zvézdo (figurativno) born with a silver spoon in one's mouth, born under a lucky star
rojen pod nesrečno zvézdo born under an unlucky star, ill-starred
častilec zvézd star-worshipper
okrašen z zlatimi zvézdami adorned (ali decorated) with golden stars
kovati v zvézde to praise (ali to laud) to the skies, to extol to the stars
okrasiti, posuti z zvézdami to adorn (ali to sprinkle, to decorate) with stars, (redko) to star (kaj something)
vse zvézde videti (figurativno od udarca itd.) to see stars
njegova zvézda vzhaja (figurativno) his star is in the ascendant
njegova zvézda zahaja (je zašla) (figurativno) his star is on the wane (his star has set)
zaupati svoji zvézdi (figurativno) to follow one's star
zahvaliti se svoji srečni zvézdi (figurativno) to thank one's lucky stars

zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
jutranja zvezda, danica étoile du matin
morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
nesrečna zvezda mauvaise étoile
peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
zvezda severnica étoile polaire
zvezda stalnica étoile fixe
zvezda večernica étoile du soir
zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile

zvézda (-e) f

1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee

2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

7. obrt. ricamo stellato

8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

zvijačnež samostalnik
(o prelisičenju) ▸ körmönfont alak
Pod pretvezo, da se jima je pokvaril moped, sta si zvijačneža izprosila fantov mobitel, ki pa mu ga nista hotela vrniti, ko ga je hotel nazaj. ▸ Azzal az ürüggyel, hogy elromlott a mopedjuk, a két körmönfont alak elkérte a fiú mobiltelefonját, amit aztán nem akartak visszaadni neki .

zvléči (zvléčem)

A) perf.

1. trascinare:
zvleči voz pod streho trascinare il carro sotto la tettoia

2. pren. portare, condurre (controvoglia):
zvleči na koncert portare al concerto
pog. zvleči luknjo skupaj rattoppare alla meno peggio
zvleči ustnice stringere le labbra
pren. zvleči obleko s sebe, nase svestirsi, togliersi l'abito; vestirsi

B) zvléči se (zvléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi, andar via

2. (raztegniti se) slargarsi

zvon² [ô] moški spol (-a …)

1. tehnika die Glocke (delilni tehnika Verteilerglocke, parilni Dampfglocke, potapljaški Taucherglocke, tesnilni Dichtungsglocke, zapiralni Gichtglocke)

2. steklen: der Sturz
zvon za sir die Käseglocke
figurativno pod steklenim zvonom unter der Käseglocke

zvonica samostalnik
arhitektura (prostor pod zvonikom) ▸ harangláb

zvrta|ti (-m) vrtati ausbohren, durchbohren
zvrtati tunel pod (etwas) untertunneln

Zweifel, der, (-s, -) dvom (über o); Zweifel haben/hegen imeti dvome, dvomiti; es herrscht kein Zweifel ni dvoma; keine Zweifel lassen ne puščati dvomov (o); außer Zweifel stehen biti nedvomen, ne biti dvoma (o); im Zweifel lassen puščati v dvomu; in Zweifel stellen/ziehen/setzen podvomiti o (čem), postavljati/postaviti pod vprašaj; ohne Zweifel nedvomno

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

žêna (zakonska, soproga) wife, pl wives, humoristično better half; (soproga) spouse, mate, consort; (ženska) woman, pl women

brez žêne wifeless
poročena žêna married woman
moja bodoča žêna my wife-tobe
ločena žêna divorced woman, divorcee
kraljeva žêna queen consort
zakonita žêna lawful wedded wife
nezakonita žêna mistress
žêne pl women, wives; (lepi spol) the fair sex, womankind
moja žêna my wife, (bolj formalno) Mrs. X., pogovorno my old lady, my old woman, the missis (ali missus), (londonsko narečje) my old dutch
svetska žêna woman of the world
žêna s preteklostjo woman with a past
mož nezveste žêne (rogonosec) cuckold
biti komu dobra žêna to make someone a good wife
dati za žêno to give in marriage
žêna drži moža pod copato the husband is henpecked
ločiti se od žêne to divorce one's wife
vzeti za žêno to marry, to take in marriage

ženíti (-im)

A) imperf.

1. sposare, ammogliare

2. fare da mediatore, da paraninfo

B) ženíti se (-im se) imperf. refl.

1. ammogliarsi, sposarsi:
nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze

2. avere una relazione, amoreggiare

3. zool. essere in fregola, in calore

žèrava ž, žèravica ž žerjavica: sjediti kao na -i; s prosulje na -u z dežja pod kap

žerjávica (-e) f

1. brace:
razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti