Franja

zvléči (zvléčem)

A) perf.

1. trascinare:
zvleči voz pod streho trascinare il carro sotto la tettoia

2. pren. portare, condurre (controvoglia):
zvleči na koncert portare al concerto
pog. zvleči luknjo skupaj rattoppare alla meno peggio
zvleči ustnice stringere le labbra
pren. zvleči obleko s sebe, nase svestirsi, togliersi l'abito; vestirsi

B) zvléči se (zvléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi, andar via

2. (raztegniti se) slargarsi

zvon² [ô] moški spol (-a …)

1. tehnika die Glocke (delilni tehnika Verteilerglocke, parilni Dampfglocke, potapljaški Taucherglocke, tesnilni Dichtungsglocke, zapiralni Gichtglocke)

2. steklen: der Sturz
zvon za sir die Käseglocke
figurativno pod steklenim zvonom unter der Käseglocke

zvonica samostalnik
arhitektura (prostor pod zvonikom) ▸ harangláb

zvrta|ti (-m) vrtati ausbohren, durchbohren
zvrtati tunel pod (etwas) untertunneln

Zweifel, der, (-s, -) dvom (über o); Zweifel haben/hegen imeti dvome, dvomiti; es herrscht kein Zweifel ni dvoma; keine Zweifel lassen ne puščati dvomov (o); außer Zweifel stehen biti nedvomen, ne biti dvoma (o); im Zweifel lassen puščati v dvomu; in Zweifel stellen/ziehen/setzen podvomiti o (čem), postavljati/postaviti pod vprašaj; ohne Zweifel nedvomno

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

žêna (zakonska, soproga) wife, pl wives, humoristično better half; (soproga) spouse, mate, consort; (ženska) woman, pl women

brez žêne wifeless
poročena žêna married woman
moja bodoča žêna my wife-tobe
ločena žêna divorced woman, divorcee
kraljeva žêna queen consort
zakonita žêna lawful wedded wife
nezakonita žêna mistress
žêne pl women, wives; (lepi spol) the fair sex, womankind
moja žêna my wife, (bolj formalno) Mrs. X., pogovorno my old lady, my old woman, the missis (ali missus), (londonsko narečje) my old dutch
svetska žêna woman of the world
žêna s preteklostjo woman with a past
mož nezveste žêne (rogonosec) cuckold
biti komu dobra žêna to make someone a good wife
dati za žêno to give in marriage
žêna drži moža pod copato the husband is henpecked
ločiti se od žêne to divorce one's wife
vzeti za žêno to marry, to take in marriage

ženíti (-im)

A) imperf.

1. sposare, ammogliare

2. fare da mediatore, da paraninfo

B) ženíti se (-im se) imperf. refl.

1. ammogliarsi, sposarsi:
nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze

2. avere una relazione, amoreggiare

3. zool. essere in fregola, in calore

žèrava ž, žèravica ž žerjavica: sjediti kao na -i; s prosulje na -u z dežja pod kap

žerjávica (-e) f

1. brace:
razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti

žétev harvest, harvest time; harvesting, reaping; crop

obilna žétev rich harvest
slaba žétev bad harvest
rekordna žétev bumper harvest
praznik žétve harvest home, (cerkveno) Harvest Festival
žétev je pospravljena the harvest is gathered in
obeta se bogata žétev it promises to be a bumper crop
kakršna setev, takšna žétev as you have sown, so shall you reap
toča je uničila vso žétev the hail has ruined the whole crop
spraviti žétev pod streho to gather in the harvest

žétev moisson ženski spol , récolte ženski spol , époque ženski spol (ali temps moški spol) , de la moisson (ali de la récolte)

druga žetev seconde récolte
spraviti žetev pod streho rentrer la moisson (ali la récolte)
spraviti žetev v skedenj engranger la moisson

žétev cosecha f ; recolección f

druga žetev segunda cosecha
obilna (povprečna) žetev cosecha abundante (mediana)
slaba žetev mala cosecha, malogro m de la cosecha
sladkorna žetev zafra f
žitna žetev recolección f del trigo
spraviti žetev pod sheho recoger, (žito) entrojar (cereales)

žêzlo (-a) n

1. scettro:
žezlo in krona lo scettro e la corona

2. pren. (vladavina) dominio, regno:
naše dežele so bile dolgo pod habsburškim žezlom le nostre terre furono per secoli sotto il dominio degli Asburgo

žíca alambre m

tanka (električna) žica hilo m
bakrena (jeklena, medena) žica hilo de cobre (de acero, de latón)
bodeča žica alambre m de espino; espino m artificial
mrtva žica hilo muerto
taljiva žica alambre m fusible
telegrafska žica hilo telegráfico
prevodna žica (hilo m) conductor m
žica pod tokom, živa žica alambre m (ali hilo m) bajo corriente
pritrditi, pričvrstiti z žico alambrear

živálca (-e) f dem. od žival bestiolina, animaluccio, animaletto, ekst. cosetta:
živalca se skriva pod listi l'animaletto si nasconde sotto le foglie
njegova žena je čedna živalca sua moglie è una cosetta carina

živéti (-ím) imperf.

1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia

8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri

žuborenje samostalnik
1. (o vodi) ▸ csobogás, locsogásPod nogami sem vseskozi slišal glasno žuborenje vode, a hodil sem po ledu. ▸ A talpam alatt állandóan hallottam a hangos vízcsobogást, de a jégen jártam.

2. (o neizrazitih glasovih) ▸ duruzsolás
Okoli njiju se je spet zaslišalo žuborenje glasov in smeh. ▸ Körülöttük ismét duruzsolás és nevetés hallatszott.

žȗt žúta žúto, dol. žûtī žûtā žûtō rumen, žolt: -a boja; ti si još žut oko kljuna ti si še premlad, da bi mogel, smel govoriti; žut dukat; -a medžidija rumen turški zlatnik; -a mjed medenina; -a groznica med. rumena mrzlica (tropska bolezen); -a majica v kolesarskem športu; -a pjega, pega, mrlja pega na očesni mrežnici; -a štampa bulvarski, politikantski intrigantski tisk; -a traka rumeni trak za Žide pod fašizmom; -o tijelo, telo anat. žleza z notranjim izločanjem, rumeno telesce; -i lopoč bot. rumeni lokvanj, rumeni blatnik, Nuphar luteum

ἀγραυλέω bivam pod milim nebom.