Franja

divaricare

A) v. tr. (pres. divarico) razkrečiti; razmakniti, razširiti (tudi pren.):
divaricare le gambe razkrečiti noge

B) ➞ divaricarsi v. rifl. (pres. mi divarico) razhajati se, odmikati se; divergirati

dīvellō -ere -vellī in -vulsī -volsum, mlajše -vulsum

1. raztrgati, pretrgati, razčesniti: Gell., Amm., magnos manibus d. montīs, divolsā nube Lucr., d. manibus nodos V. razvozlati, corpus O., suos artūs morsu O., ea cornu divulsere boves O., divulsa membra O., d. vulnus (obvezo rane) manibus Auct. b. Afr., effigies Pisonis T.; klas. le pren. = razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), na silo ločiti (ločevati), prekiniti, ukiniti, uničiti (uničevati): res copulatas, commoda civium, affinitatem Ci., amorem querimoniis H., somnos divellit cura H. prekine, moti, d. amicitiam Sen. ph.; pass.: distineor ac divellor dolore Ci.

2. occ. odtrg(ov)ati, odčehniti, odčesniti, ločiti; abs.: nec me … Gyes divellet umquam (sc. a te) H.; Od kod? s samim abl.: d. Damalin adultero H., ramum suo trunco O.; z a(b): neque ab eo (sc. a Catilina) divelli possunt Ci., qui a me mei servatorem capitis divellat Ci., divelli liberos a parentum complexu S., se ab hoste L., divelli a se et abripi Cu., uxor, ne ab aegro divelleretur Iust.; med.: divellimur inde V., non ego amplexu divellerer tuo V.; pren.: divelli ab otio, a voluptate Ci.

divērgere^* v. intr. (pres. divērgo)

1. raziti, razhajati se; ločiti, ločevati se

2. pren. razhajati se, razlikovati se, nasprotovati si:
le nostre opinioni divergono naša mnenja si nasprotujejo

divers, e [divɛr, s] adjectif različen; mnogovrsten; pluriel razni, mnogi, marsikateri; masculin razno

divers écrivains razni pisatelji
de diverses couleurs pester
à diverses reprises ponovno
en diverses occasions pri raznih, ob različnih priložnostih
en divers endroits na raznih krajih
faits masculin pluriel divers razne novice
frais masculin pluriel divers, dépenses féminin pluriel diverses razni stroški, izdatki
le travail est divers selon la saison delo je različno glede na letni čas

divertir [-vɛrtir] verbe transitif zabavati, razvedriti; odvrniti, odtujiti, odvračati; juridique poneveriti

se divertir zabavati se, razvedriti se (à z)
se divertir de quelqu'un, de quelque chose norčevati se iz koga, iz česa
divertir quelqu'un de son projet odvrniti koga od njegovega načrta
elle l'a diverti de sa famille odvrnila, odtujila ga je od njegove družine
divertir de l'argent poneveriti denar
le spectale nous a bien divertis predstava nas je zelo zabavala
il se divertit de mon embarras norčuje se iz moje zmedenosti, zadrege

divertissement [-tismɑ̃] masculin zabavanje, zabava, razvedrilo; vieilli poneverba; musique divertimento; théâtre vmesna igra, vložek

la pêche est mon divertissement favori ribolov mi je najljubše razvedrilo
je le fais pour mon divertissement personnel to delam za svojo osebno zabavo

dīves -itis (kontr. dīs, dītis, gl. to geslo); dīves je prvotno subst., zato klas. abl. sg. le dīvite, gen. pl. dīvitum, nom. in acc. pl. ni (prim. še dīvus, deus; dives a divo Varr.)

1.
a) adj. bogat česa ali s čim, komp. dīvitior, superl. dīvitissimus (pri Ci. le ti obl., nikoli dītior, dītissimus): homo dives Ci., ex pauperrimo dives factus est Ci., viderunt enim ex mendicis fieri repente divites Ci.; z abl.: d. agris, censu, nummis, Lare H., bubus O., auro O., Cu., bonis omnibus Amm.; po grškem zgledu z gen.: dives auri V., Sil., equûm, pecoris, lactis V., opum V., O., dives opis, artium, rerum H., armenti O., odorum divites Arabes Ap.; z ab: ab omni armento d. Val. Fl.; z in in acc. (= za s tožilnikom): tu dives in omnes invocantes te Aug.
b) subst. = bogatin, bogataš: Pl., Sen. rh. idr., novicius d. Sen. ph.; pren. (o stvareh) bogat, obilen, obilujoč s čim: animus hominis Ci., inde ille … divitior fluxit dithyrambus Ci., d. ager V. ali humus O. rodovitno, rodovitna, vena (pren.) H., lingua H. bogat, zgovoren, spes H. čezmerno, mensae H., copia O., epistula O. mnogo obetajoče, fluens dives septena per ostia Nilus O. vodnati, gaza, regio Cu., dives patrimonium Amm.; z abl.: templum donis dives L., terra dives amomo O., Amphitrite dives aquis Val. Fl. vodnato, Hispania d. equis Cl.

2. bogat = dragocen, (pre)krasen: dives opacat ramus humum V., tu cultu divite digna es O. bogate obleke, diviti opere Plin.

dividere^*

A) v. tr. (pres. divido)

1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino

2. razdeliti se

3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov

dīvidia -ae, f (dīvidere) „delitev“, „ločitev“, le pren.

1. razdor, razkol, nesloga (v državi): horum dividiae, discordiae Acc. ap. Non.

2. briga, skrb, nemir, žalost, zlovoljnost: Acc. fr., Pl., Ap.

divin, e [divɛ̃, in] adjectif božji, božanski, božanstven; prelep, nebeški; zelo prijeten; masculin nekaj nadnaravnega

la divine Providence (religion) božja previdnost
le divin enfant Jezušček
le divin Messie, le divin Sauveur (religion) Kristus
bonté féminin, justice féminin divine božja dobrota, pravičnost
divine beauté božanska lepota
le divin Achille božanski, med bogove prišteti Ahil
service masculin divin (religion) služba božja
il fait un temps divin čudovito lepo vreme je

division [divizjɔ̃] féminin deljenje; razdelitev; militaire divizija; typographie znak za delitev (besede); nesloga, needinost, razdor; črtica na merilni lestvici

par division ločeno
sans division ni discussion solidarno, enotno, soglasno
chef masculin de division predstojnik, načelnik, šef oddelka
général masculin de division divizijski general
division blindée, d'infanterie mécanisée, parachutiste oklopna, mehanizirana pešadijska, padalska divizija
division cellulaire (biologie) delitev celice
division en degrés razdelitev na stopnje
division des pouvoirs razdelitev oblasti
division du travail delitev dela
le baromètre a baissé de trois divisions barometer je padel za tri črtice
mettre, semer la division dans une famille sejati razdor v družino
provoquer des divisions au sein du parti povzročiti nesoglasja v stranki

*dīvīsus, le dat. -uī, m (dīvidere) (raz)delitev, razdeljevanje: Macedonia … quam divisui facilis L. kako lahko razdeljiva, vectigalia publica … divisui … magistratibus erant L. so se razdeljevali med … , clientem habere divisui Gell. zaradi dobička med seboj razdeljevati si.

divorare

A) v. tr. (pres. divoro)

1. požreti, požirati:
divorare un libro požirati knjigo
la divora con lo sguardo požira jo s pogledom

2. pren. žreti; uničiti, uničevati; glodati; ugonobiti, ugonabljati:
l'odio lo divora gloda, žre ga sovraštvo

3. pren. zapraviti, zapravljati; pognati:
divorare le sostanze pognati, zapraviti imetje

4. pren. preteči, preleteti:
divorare la strada hitro prevoziti

B) ➞ divorarsi v. rifl. (pres. mi divoro) žreti se; glodati se:
divorarsi dalla rabbia žreti se od jeze

divorce [divɔrs] masculin razveza, razporoka, ločitev zakonske zveze; ločitev, prekinitev; nasprotje, nesoglasje, divergenca

divorce éclair masculin zelo hitra ločitev
le divorce de Pierre avec, d'avec sa femme Petrova ločitev od žene
demander le divorce zahtevati razvezo
elle est en instance de divorce ona je v ločitvenem postopku, živi ločeno
il y a divorce entre la théorie et la pratique teorija in praksa je dvoje
faire divorce avec prekiniti zveze z

dīvus 3 (gl. deus)

1. božji, božanski: res divae Naev. ap. Non., figere dona solebant Laurenti divo V., diva creatrix ali parens (= Venus) V., Ilia d. O., caro d. Prud. Od tod subst.

1. dīvus -ī, m bog: H., L. idr.; pogosteje pl. dīvī -ōrum, -ûm in (star. pesn.) -ôm: praesentiam saepe divi suam declarant Ci., divique hominesque V., divûm (po drugih divôm) pater atque hominum rex Enn., V., numerum divorum altaribus addit V., quem vocet divûm populus ruentis imperi rebus (dat., dostavi sustentandis) H., ni … divôm pater adnuisset … H.; occ. oboževan, po-božen: divum (= Aenean) violare vulnere V.; (poseb. o umrlih rimskih cesarjih, redkeje o še živečih): d. Augustus H., Augustus Caesar, divi (sc. Iulii Caesaris) genus V., divo Iulio (iron.) Ci., divus Iulius (Caesar) Suet.

2. dīva -ae, f boginja: Cat. idr., digna diva … venere Pl., diva solo fixos oculos aversa tenebat V., diva potens Cypri H., o diva gratum quae regis Antium H., si divus, si diva esset L., divi divaeque L.; pren.: mea diva Cat. (o ljubici).

3. dīvum -ī, n nebo, vedrina, le v zvezah sub divo pod milim nebom, na prostem: Ci., N., V., H. idr., in sub divum na prosto: H.

dix [dis; pred soglasnikom di; pred samoglasnikom in nemim h oiz] adjectif, num deset; masculin desetica; desetka (pri kartah)

dix fois plus desetkrat več
nous sommes dix deset nas je
dix à la fois deset hkrati
Charles X (= dix) Karel X.
le dix du mois desetega v mesecu
dix de carreau karo desetka
un dix arabe, romain arabska, rimska desetica

dizelski pridevnik
1. (o gorivu) ▸ dízelŠtevilna mesta po Evropi so vožnjo z avtomobili na dizelski pogon zaradi onesnaževanja omejila ali prepovedala. ▸ A környezetszennyezés miatt számos európai város korlátozta vagy megtiltotta a dízelautók használatát.
2. (o tipu motorja) ▸ dízel, dízelmeghajtású, dízelüzeműVse več avtomobilskih gigantov odstopa od dizelskih motorjev. ▸ Egyre több autóipari óriás mond le a dízelmotoroktól.

dláka poil moški spol , pelage moški spol

zimska dlaka toison ženski spol d'hiver
puščati dlako perdre son (ali le) poil
dlako cepiti fendre (ali couper) un cheveu en quatre, chercher la petite bête, trouver à redire à tout, ergoter

dlán (-í) f

1. palmo, palma (della mano)

2. knjiž. (roka) mano:
raskava, žuljava dlan mano callosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. dlani ga srbijo si sente prudere le mani
pren. biti na dlani essere chiaro, evidente, lampante
pren. nositi srce na dlani mostrare apertamente i propri sentimenti

dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, naposMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.Ne prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.

2. (vsakodneven) ▸ napiOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.
3. (na dan) ▸ napiOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappaliV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.Kako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?Operacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.

5. (podnevi) ▸ nappaliNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.Včasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.Če le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.

6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat.