Franja

ἥκιστα (sup. od ἥσσων) najmanj, nikakor ne, οὐχ ἥκιστα prav posebno, osobito; ὡς ἥκιστα kolikor mogoče malo, kar najmanj.

ἥττων ali ἥσσων, ion. ἕσσων (ἧκα) [comp. brez pozit., sup. ἥκιστος] slabši, nižji, manjši τινός, ἥττων εἰμί τινος slabši sem od koga, zaostajam za kom; ἥττων γίγνομαι podležem; ὁ ἥττων premagan(ec), podložnik, τινός preslab za kaj, οἴνου ἥττων vinu vdan, ἡδονῶν strastem podložen, χρημάτων podkupljiv, τιμῆς častilakomen, οὐδενὸς ἥσσων σοφιστής ki za nobenim ne zaostaja, οὐδενὸς ἥσσων εἰμὶ γνῶναι τὰ δέοντα spoznam ravno tako dobro kakor vsakdo drugi to, kar je potrebno, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ napravim slabši razlog za močnejši, pokažem slabo stvar kot dobro. – adv. ἧττον manj, οὐδὲν ἧττον nič manj, ravno toliko; sup. ἥκιστα (gl. to besedo).

θέμις, ιστος, ἡ [Et. kor. dhē, gl. τίθημι, lat. fētiālis. – Obl. acc. θέμιστα, θέμιν; pl. ep. θέμιστες, θέμιστας]. 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; θέμις ἐστί prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, ἣ θέμις (ἐστί) kakor je prav, οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. φασὶ θέμις εἶναι; b) sodišče ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih javlja po prorokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave οἵ τε θέμιστας εἰρύαται; b) sodba, razsodba, κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristranski; c) pristojbine τελέω.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

θεώρημα, ατος, τό 1. kar se gleda, prizor. 2. predmet opazovanja, izrek, resnica.

θηκαῖος 3 ion. kar služi za grob, groben, οἴκημα grobnica.

θηρᾱτέος 3 adi. verb. k θηράω kar je treba loviti ali dobiti.

θησαυρός, ὁ (ni od τίθημι) 1. mesto, kjer se kaj shranjuje, shramba, blagajnica, zakladnica,. 2. kar je shranjeno, zaklad, zaloga, blago, dragocenost, najdba, plen οἰωνοῖς.

θύσιμος 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, κτήνεα živali, prikladne (določene) za daritev.

ἰδιωτικός 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neizvežban. – adv. -κῶς klavrno, preprosto, zanikarno; ἰδιωτικῶς ἔχω τὸ σῶμα telesno sem zanemarjen.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

ἱκέσιος 3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).

ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.

Κάειρα, ἡ, fem. od Κάρ ep. Karjanka.

καθ-ήκω, ion. κατ-ήκω 1. a) doli pridem, grem v boj; b) segam, grem, razprostiram se, raztezam se ἐπί, εἴς τι, πρός τινα τόπον, iztekam se, izhajam ἀπὸ τοῦ ὄρους. 2. pridem do česa, nastopim, nastanem χρόνος, τὰ καθήκοντα (πράγματα) kar se je dogodilo, nastale (sedanje) razmere. 3. impers. καθήκει μοι (z inf.) pristoji mi, primerno je zame, moja dolžnost je οὐ καθήκει ni prav NT, πλείω τοῦ καθήκοντος χρόνου dalje nego se spodobi; τὸ καθῆκον (in pl.) kar pristoja, dolžnost, τὰ μὴ καθήκοντα kar se ne spodobi NT.

καινο-παθής 2 (παθεῖν) poet. kar se še ni pretrpelo, nov, nečuven, nezaslišan.

καινός 3 [Et. iz κανjός, qn̥njo-s, kor., qen-, lat. recens (re-cen-t), slov. za-čn-em, -čę́ti (iz qn̥n-), kon-ec (iz qon-)] 1. nov, na novo opran, še nerabljen πέπλωμα, οὐδὲν καινότερον εἰσέφερε τῶν ἄλλων on ni ravnotako nič novejšega vpeljaval kakor drugi; ἐκ καινῆς iznova, καινὰ πράγματα novotarije, prevrat, revolucija (lat. res novae). 2. izreden, čuden, nenavaden, nepričakovan, τὸ καινὸν τοῦ πολέμου kar je v tej vojni nepričakovano.

καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.

καλλονή, ἡ κάλλος, ους, τό (καλός) 1. (telesna in dušna) lepota, krasota, izvrstnost, izbornost. 2. a) lišp, lepotilo, lepotičje, kras; b) kar je lepo, lepe obleke, κάλλη ἱερῶν lepa (krasna) svetišča.

κάλυμμα, ατος, τό καλύπτρα, ἡ, ion. -ρη (καλύπτω) ep. poet. 1. ogrinjalo, odeja, pokrov φαρετρέων. 2. (žensko) pokrivalo, tenčica, naličje, pajčolan. 3. pren. ono, kar ovira razumevanje kake stvari, zagrinjalo, zastor NT.