Franja

insofferēnza f nepotrpežljivost, nestrpnost:
mostrare insofferenza per qcn. o qcs. kazati nestrpnost do koga, česa, ne trpeti koga, česa

insolentire v. intr. (pres. insolentisco) postajati predrzen, nesramen:
insolentire contro qcn. predrzno, nesramno se vesti do koga

instánca pravo instance; resort; process; suit

sodišče prve (zadnje) instánce court of the first (of the last) instance
v prvi instánci in the first instance
biti pristojen v prvi instánci to have original jurisdiction
druga, višja instánca pravo appellate court, (uprava) higher authority
apelacijska instánca appeal court
zadnja instánca final jurisdiction, highest appeal, last resort, last appeal
v zadnji instánci in the last instance
iti do zadnje instánce to go to the highest tribunal, to appeal to the supreme court

instant [ɛ̃stɑ̃] masculin trenutek, hip

instants pluriel de bonheur srečni trenutki
à l'instant takoj, v hipu
dans un instant kmalu
au même instant v istem hipu
à chaque instant vsak hip, vsak trenutek, neprestano
à l'instant où v trenutku, ko
un instant! trenutek (počakajte), prosim!
d'un instant à l'autre od trenutka do trenutka
revenir dans un instant takoj se vrniti
par instants od časa do časa
pour l'instant trenutno

īn-stīpō -āre tlačiti v kaj; metaf.: vinum in culleum Ca. vli(va)ti, nali(va)ti v meh do vrha.

intelektual|ec moški spol (-ca …) der Intellektuelle (ein -r), der Geistesarbeiter
intelektualec levičar der Linksintellektuelle
sovraštvo do intelektualev der [Intellektuellenhaß] Intellektuellenhass

intend [inténd] prehodni glagol
nameravati, kaniti, meriti na kaj; nameniti (for za)
meniti, misliti; hoteti

was this intended? je bilo to namerno?
what is it intended for? čemu naj to služi?
he is intended for the navy predviden je za mornarico
what do you intend by this? kaj misliš s tem?
it was intended for a compliment bilo je mišljeno kot poklon
we intend him to go želimo, da gre

intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov

inter-cēdō -ere -cēssī -cēssum est

1. hoditi, stopati, vleči se, prihajati med čim: inter singulas legiones impedimentorum magnum numerum intercedere C., huc si quis intercedat (vmes stopi, pride) tertius, pereat fame Pl., intercedente lunā Plin. (med soncem in zemljo).

2. occ. stopiti (stopati) vmes, in sicer
a) krajevno: razprostirati se, stati vmes, stati/biti med čim: perpetua palus intercedebat C., intercedebant silvae inter ipsos atque Ariovistum C., viae plures intercedentibus buxis dividuntur Plin. iun., plaga intercedens Mel.
b) časovno: vmes nastopiti (nastopati), preteči, miniti, v pf. tudi = vmes biti: dies nondum X intercesserant Ci., nox nulla (una) intercessit Ci., vix annus intercesserat, cum … Ci., intercessere pauci dies L., nullus dies temere intercessit, quo non ad eum scriberet N., spatium (temporis) i. C., spatium i. Hyg.
c) o dogodkih: med čim ali vmes nastopiti (nastopati), dogoditi (dogajati) se, nasta(ja)ti, primeriti se: saepe in bello parvis momentis magni casus intercedunt C., cum senatus consultum (postulatio) intercederet Ci., si nulla aegritudo huic gaudio intercesserit Ter., inter bellorum curas res parva intercessit L., quotiens inter virum et uxorem aliquod iurgii intercesserat Val. Max., cupiditas N. ali duritia paupertatis i. Ap.
č) o razmerah, odnosih: bi(va)ti (vmes, med … ): multa inter nos officia intercedunt Ci., inter eos querimonia, aemulatio i. N., quīcum tibi adfinitas intercedebat Ci., mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., mihi cum eo intercedunt inimicitiae Ci., bella C., inter nos vetus usus intercedit Ci., consuetudo mihi cum aliquo intercedit Ci., controversia Ci., hospitium C., obtrectatio N., intercedet familiaritas Ter.

3. vmes stopiti (stopati), in sicer
a) ugovarjati, upreti (upirati) se, protestirati, zavreti, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati); abs.: adimit intercedendi potestatem Ci. (to pravico so imeli ljudski tribuni, ki so lahko s svojim vetom onemogočili sodne razsodbe, senatove odločitve in sklepe narodnih zborov), si intercessum sit Ci. če je prišlo do ugovora, če se je vnel prepir, če je prišlo do prerekanja, cum lex feratur, intercedi liceri Ci., tum tribunus intercedere poterit Ci., paratos habemus, qui intercedant Ci., mandata patriae intercedunt Iust.; pren.: nisi cupiditas intercesserat N.; dat.: consulibus legem ferentibus est intercessum Ci., intercessit conlega Fabricio Ci., praetori Ci., ne legi (senatus consulto) intercedere liceret Ci., iniquitatibus magistratuum Plin. iun., Piso Verri intercessit Ci., rogationi L., auctoritati senatūs Ci.; z ne ali quominus: quod ne fieret, consules intercesserunt Hirt., nihil intercedit, quominus L. ni nobene ovire, praetori non intercedere tribunos, quominus … L., de cognomine i. Suet.
b) nastopiti (nastopati) kot posredovalec (miritelj), biti posredovalec (miritelj), posredovati: nullum meum dictum pro Caesare intercessit Ci. nobene besede nisem zastavil za Cezarja, si tui recuperatores non intercederent Ci., cum inter Aiacem et Hectorem decertantes armis intercederet Gell., ad leniendam invidiam intercessit his verbis Suet., cum vestra auctoritas intercessisset, ut Ci. ker ste kot posredovalci ukrenili, da … ;
c) (v denarnih zadevah) jamčiti, porok biti, porokovati, dajati poroštvo, zagotovilo: Suet., tantum (sestertium sexagies) se pro te intercessisse Ci., magnam pecuniam (za veliko vsoto) pro aliquo Ci.

interēsse m

1. zanimanje:
mostrare interesse per una ragazza kazati zanimanje za deklico, čutiti privlačnost do dekleta

2. korist

3. ekon. obresti:
interesse attivo, passivo aktivne, pasivne obresti
tasso d'interesse obrestna mera

4. ekon. (interessenza) udeležba, delež pri dobičku

5. ekst. dobičkaželjnost

intermittence [-tɑ̃s] féminin menjavanje, kratka prekinitev, presledek

les intermittences de la fièvre vročični presledki
par intermittence v presledkih, prestankih, občasno
travailler par intermittence občasno, nestalno, neredno delati
on entend par intermittence un bruit d'avion od časa do časa se sliši hrup letala

inter-neciō in inter-niciō -ōnis, f (internecāre pomoriti)

1. pobijanje, pobitje, poboj, pokol, klanje, uničenje, seča: iter per Galliam legionibus nostris Gallorum internicione patefactum est Ci., vicissem cum magnā internicione improborum Ci., i. civium Ci., gentis T., sine internecione resistere Ci., facere interneciones hostium Col., internecionem hominum fore Plin., internecione occidere Aur.

2. metaf. popolno uničenje, popolna ugonobitev, popolno pokončanje, zatrtje, popoln pogin, zator: ad internecionem gentem adducere L., redigere C., popolnoma uničiti, ad internecionem deleri L., ad internecionem caedi L., ad internecionem gesta sunt bella N., internecio gentis finis belli erit T., aliquem ad internecionem vincere Eutr. popolnoma premagati, inter se ad internecionem concurrunt Suet. borijo se na življenje in smrt, do zadnje kaplje krvi, ad internecionem vastare Amm., Hispaniam citeriorem ad internecionem vastare S., persequi aliquem ad internecionem Cu., ad internecionem trucidare Vell., vineta ad internecionem perducere Col., internecio memoriae Plin. popoln izgin iz spomina.

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

inter-rēgnum -ī, n medvladje, „brezkralje“, brezvladje. V času rimskih kraljev je po smrti vsakega kralja do izvolitve njegovega naslednika nastopilo medvladje. V tem času je vodil posle vsakih pet dni drug senator kot interrex: L. Ta izraz se je ohranil tudi v času republike in je označeval obdobje, ko ni bilo konzulov. Tedaj so postavili patricijskega senatorja za začasnega vladarja (interrex), da je vodil konzulske volitve: id ab re, quod nunc quoque tenet nomen, interregnum appellatum L., tertio die, quam interregnum inierat (senator interrex), consules creat Ci., eo anno interregnum initum est L. je nastopilo medvladje, res ad interregnum venit ali adducitur Ci. prišlo je do medvladja, medvladje nastaja, je nastalo, res ad interregnum redit L., spectare ad interregnum Ci.

inter-rēx -ēgis, m začasni kralj (vladar), kraljev namestnik, državni upravitelj. Po L. je bil prvi interrex izvoljen po Romulovi smrti, da bi vodil volitve novega kralja. Izraz se je ohranil tudi še pozneje (gl. interrēgnum): L. Flaccus interrex (kot državni upravitelj) legem de Sullā tulit Ci. interregem prodere Ci. ali creare L. ali nominare L. Njegova vlada je trajala 5 dni, potem pa je določil novega upravitelja za isto dobo; to se je ponavljalo do izvolitve novih konzulov.

intervalle [-val] masculin presledek, razmik, razdalja, medčasje, vmesje, meddobje; interval; radio pavza v oddajanju

par intervalles v presledkih, od časa do časa, s prekinitvami
dans l'intervalle medtem
sans intervalles nepretrgano, brez prestanka, brez pavz
intervalles lucides svetli trenutki
à intervalles rapprochés od trenutka do trenutka

into [íntu] predlog
v (na vprašanje kam?, v kaj?)

to come into fortune podedovati
he came into his inheritance podedoval je
to collect into heap zbrati na kup
to divide into parts razdeliti na dele
to flatter s.o. into s.th. s prilizovanjem koga spraviti do česa
to get into debt zaiti v dolgove
to grow into a man postati mož
the house looks into the garden hiša gleda na vrt
to marry into a rich family priženiti (primožiti) se v bogato hišo
to pitch into s.o. obregati se na koga
to translate into English prevesti v angleščino
to turn into cash vnovčiti
to turn into gold v zlato spremeniti
far into the night pozno v noč

intolerable neznosen

hasta lo intolerable do neznosnosti

intolerance [intɔ́lərəns] samostalnik
nestrpljivost, nestrpnost, intoleranca (of do)
preobčutljivost (of za)

in-tolerāns -antis, adv. intoleranter

1. act. neprenašajoč, nestrpen, neučakan, nerazumevajoč; z objektnim gen.: Val. Max., corpora intolerantissima laboris L., Alexandro nemo fuit intolerantior secundarum rerum L. ni znal slabše prenašati, vir aequalium intolerans T. nestrpen (nerazumevajoč) do … , quarum (rerum) nemo intolerantior L.

2. pass. neznosen, nevzdržen, nemogoč, nepretrpen, neprebiten: regreditur ingens gloriā atque eo ferocior et subiectis intolerantior T., quam decora victoribus libertas, quanto intolerabilior servitus iterum victis T., nihil fieri posse indignius neque intolerantius Gell., intoleranter dolere, se efferre Ci., intoleranter irasci Amm., intolerantius insequi C., intolerantius se iactare Ci., intolerantissime gloriari Ci.