Franja

okvír cadre moški spol , encadrement moški spol , châssis moški spol , monture ženski spol , garniture ženski spol ; (okenski) chambranle moški spol (ali châssis) de fenêtre

v okviru (figurativno) dans le cadre de, dans les limites de
okvir vozila châssis de véhicule
okvir žage monture ženski spol d'une scie
okvir za vezenje cadre à broderie
okviri za očala monture (ali garniture) de lunettes
osmrtnica v črnem okviru faire-part moški spol de décès dans un encadrement de deuil
v okviru gospodarskega načrta sklenjena pogodba (figurativno) accord moški spol conclu dans le cadre (ali dans les limites, dans les dispositions générales) d'un plan économique
delovati v okviru zakonitosti (figurativno) agir dans le cadre de la légalité
dati, vstaviti v okvir encadrer, mettre en cadre
sneti okvir slike désencadrer, enlever le cadre (d'un tableau)

okvír (-a) m

1. cornice; ekst. telaio; voj. caricatore;
dati, vstaviti v okvir incorniciare
ogledalo z baročnim okvirom uno specchio con cornice barocca
okvir žage telaio della sega
okvir za očala montatura degli occhiali
okvir znamk la cornice dei francobolli
vratni okvir (podboj) stipite della porta

2. pren. (kar kaj obdaja) cornice:
obraz v okviru črnih las un volto incorniciato da capelli neri

3. pren. (kar kaj opredeljuje, omejuje) ambito, limite:
spoštovati z zakonom določene okvire rispettare l'ambito stabilito dalla legge
poskrbeti za kaj v okviru možnosti provvedere a qcs. nell'ambito delle possibilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. kazenski okvir ambito della pena
tisk. kopirni okvir telaio portaforme
lit. okvir novele, romana cornice della novella, del romanzo
avt. okvir vozila telaio, chassis
slepi okvir telaio (del quadro)

okvír (okenski, slik) marco m ; (bicikla) cuadro m ; (za vezenje) bastidor m ; (območje) ámbito m ; fig margen m ; límite m

v okviru (od) dentro del marco (de)
dati v okvir poner en un marco; encuadrar

olájšanje soulagement moški spol , allégement moški spol , adoucissement moški spol , apaisement moški spol

dati, nuditi, (ob)čutiti, prinesti olajšanje donner, procurer, éprouver, apporter du soulagement (ali de l'adoucissement)
to zdravilo mi je prineslo olajšanje ce médicament m'a apporté un soulagement (ali un apaisement)
olajšanje šolskih učnih programov allégement des programmes scolaires
vzdihniti z olajšanjem pousser un soupir de soulagement

olajšav|a¹ ženski spol (-e …) die Erleichterung (zaporska Hafterleichterung); bolečin: die Milderung, Linderung
dati olajšavo komu (jemanden) verschonen, eine Erleichterung gewähren

olajšáva facility (navadno pl: facilities); relief

davčna olajšáva income tax relief
plačilne olajšáve facilities for (ali of) payment
dati olajšáve to give facilities
nuditi, dati olajšáve pri plačevanju to grant facilities of payment

ólje aceite m ; óleo m ; (slika) (pintura f al) óleo m

jedilno olje aceite de mesa (ali comestible)
kameno olje petroleo m
kurilno (mazno) olje aceite combustible (lubrificante ali lubricante)
olivno (eterično, rastlinsko, živalsko) olje aceite de oliva (esencial ali volátil, vegetal, animal)
ricinovo olje aceite de ricino (A de castor)
ribje olje aceite de balena (ali de peseado ali de hígado de bacalao)
makovo (orehovo, palmovo, laneno, repično, rožno, rudninsko, kokosovo, sončnično) olje aceite de adormidera (de nueces, de palma, de linaza, de colza ali de nabina, de rosas, mineral, de coco, de girasol)
strojno olje aceite para maquinaria
surovo olje aceite crudo (ali bruto)
težko olje aceite espeso (ali fijo ali pesado)
terpentinovo olje esencia f de trementina, aguarrás m
gretje s kurilnim oljem calefacción f con aceite combustible (ali con petroleo)
kanta, vrč olje aceitera f
menjanje olja (avto) cambio m de aceite
slikati v olju pintar al óleo
prilivati olja na ogenj (fig) echar leña (ali aceite) al fuego; apagar el fuego con aceite
namazati z leskovim oljem (= s palico) otroka (fiq) dar azotes a un niño
dati v poslednje olje (rel) administrar la extrema unción

ombra

A) f

1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki

3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo

4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se

7. severnoital. kozarec vina

B) agg. invar.

1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci

2. obrt
punto ombra senčni vbod

omehčáti to soften (up); to mollify; to make tender; figurativno to move, to touch

omehčáti se to soften, to become tender (ali soft, mellow)
omehčáti se do koga to relent towards someone
dati se omehčáti to be moved, to relent
ne se dati omehčáti (figurativno) to harden one's heart, to remain implacable
nobena prošnja ga ni mogla omehčáti no entreaties could soften him

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

ondulácija (vode) undulation, ripple; (žitnega polja) waving; (terena) rise and fall, lift; (draperije) flow; (pričeska) wave; curl; crinkle

vodna ondulácija (las) water wave
trajna ondulácija permanent wave, pogovorno perm
aparat za trajno ondulácijo perming set
dati si delati trajno ondulácijo to have a permanent wave (ali pogovorno perm), to have one's hair permed
hladna ondulácija (las) cold wave
ondulácija s škarjami marcel wave

ondulírati to wave; (pločevino) to corrugate

dati si lase ondulírati to have one's hair waved (ali marcelled)

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

ongle [ɔ̃gl] masculin noht; zoologie krempelj, kopito, parkelj

ongles soignés negovani nohti
jusqu'au bout des ongles od glave do nog, skoz in skoz
ongles en deuil črni nohti
vernis masculin à ongles lak za nohte
donner à quelqu'un sur les ongles (figuré) komu jih po prstih dati, kaznovati ga
avoir les ongles crochus (figuré) biti lakomen na denar, biti grabežljiv
faire ses ongles porezati, opiliti, očistiti si nohte
rogner, couper les ongles à quelqu'un (figuré) komu zmanjšati dobiček, oblast; pristriči komu krila
payer rubis sur l'ongle plačati vse do zadnjega dinarja
savoir sur l'ongle na prstih znati našteti, znanje v mezincu imeti

opeháriti to cheat (koga someone), to take someone in; to diddle (ali to dupe) someone; pogovorno to take someone to the cleaners

opeháriti koga za kaj to trick someone out of something
dati se komu opeháriti pogovorno to be taken for a ride

open³ [óupən]

1. prehodni glagol
odpreti (tudi ekonomija npr. račun)
začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli)
pravno pustiti odprto
navtika zagledati (skrit objekt)

2. neprehodni glagol
odpreti se
figurativno razkriti se (to komu)
odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno)
navtika prikazati se (kopno)

to open the ball začeti prepir, biti spredaj
to open bowels izprazniti čreva
to open the door to dati možnost za kaj
to open one's eyes začudeno pogledati
to open the eyes of s.o. odpreti komu oči
vojska to open fire začeti streljati
to open ground zaorati
to open one's heart to odpreti srce, odkriti svoja čustva
to open into (onto) odpirati se v (na)
not to open lips ne odpreti ust
to open one's mouth odpreti usta
to open o.s. to s.o. zaupati (razodeti) se komu

operation [ɔpəréišən] samostalnik
delovanje, učinkovanje (on na)
pravno veljavnost
tehnično postopek, pogon, delo (pri stroju), ravnanje, potek
medicina, vojska, matematika operacija
ekonomija špekulacija, finančna transakcija

pravno by operation of law po zakonu
chemical operation kemični proces
medicina the operation on (ali for) operacija (česa)
to perform an operation operirati
to undergo an operation dati se operirati
to come into operation dobiti veljavo, začeti delati
to be in operation biti v pogonu, veljati
to put (ali set) in (out of) operation spraviti v pogon (iz pogona)
ready for operation pripravljen za pogon, v redu

operírati (s čim) to manage, to conduct, to use; medicina to operate (koga on someone); to perform an operation (ali a surgical operation)

operírati koga na slepiču to operate on someone for appendicitis
moram se dati operírati I must be operated on, I must have an operation
ki se ne da operírati medicina inoperable

operírati opérer, faire (ali exécuter) une opération

dati se operirati se faire opérer, subir une opération

operírati operar; hacer una operación

biti operiran ser operado, sufrir una operación
bil je operiran na želodcu fue operado del estómago
dati se operirati someterse a una operación