Franja

trīstor -ārī (trīstis) biti žalosten, žalostiti se, biti otožen: Iul. Val., Vulg.

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

trockensitzen, trocken sitzen biti brez (alkoholnih) pijač

trösten tolažiti, potolažiti (sich se) (mit z); biti v tolažbo

trottolare v. intr. (pres. trōttolo) sukati se kot vrtavka; pren. ne biti nikoli pri miru (otrok)

trust² [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
biti prepričan; upati si, tvegati

do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
trust him to say that! to je tipično zanj!
trust to luck zaupaj sreči!
a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo

tȕcati -ām
I.
1. tolči, drobiti: tucati kamen, šećer, kafu, kavu, buhe, vaši, uši
2. trkati: tiho tucati na vratima
3. ekspr. tolči, mučiti: mrcvariće me, tucaće me, a ja bih više voleo da stanem pred preki sud
4. prijemati: ribar netremice gleda onaj komad tunje što se dotiče mora. Tucaju (ribe); reče polako
II. tucati se
1. biti se
2. tolci se: tucati se glavom o zid
3. bosti se: tucati se rogovima
4. trkati se: ovnovi se tucaju; o Uskrsu tucati se šarenim jajima

túljiti se tûljīm se sramovati se, biti v zadregi, ženirati se

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

tune² [tju:n] prehodni glagol
uglasiti (to na)
radio naravnati (to na)
prilagoditi, uskladiti (to z)
poetično igrati (na)
neprehodni glagol
biti v skladnosti (with z)
harmonirati; zveneti; doneti

turgeō -ēre (morda iz *tr̥gē- (prim. tergus, gr. τέρφος, στέρφος trda koža, lupina), domnevno sor. s tumēre)

1. biti nabrekel, biti napet, biti (pre)poln, imeti obilo česa, obilovati s čim, pokati od česa, bohotati, bohoteti, starejše strčati: Ca., Pac. fr., Iuv. idr., uva turget mero Mart., mammae turgentes Plin., lumina turgentia fletu Pr. objokane, turgentia ora O. od udarca otekel, herba turgens O., turgent in palmite gemmae V., frumenta turgent V., caules turgentes Plin.

2. metaf.
a) biti poln česa: turgent mendacia monstris Cl.
b) (o govoru in govorniku) biti nabrekel, biti nabuhel, biti nadut, biti pompozen, biti bombastičen: oratio, quae turget et inflata est Ci., professus grandia turget H.
c) kipeti od jeze (ihte), jeziti se, biti razkačen, hudovati se, besneti, srditi se nad kom (na koga): turget mihi uxor Pl.

turgere^* v. intr. (pres. turgo) knjižno nabrekniti, nabrekati; biti nabrekel

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

tȕriti -īm
I.
1. poriniti: turi ta drva u peć
2. vtakniti: turiti ruke u džep
3. natakniti: turiti kapu na glavu
4. vreči, zabrisati: prevrnu babetinu pa je turi u koprive; turiti koga u tamnicu; Marko za njim topuzinu turi; pred vladiku mrtve turi glave
5. posaditi: turiti koga u čelo trpeze; turiti nevjestu na konja
6. vsaditi: turiti kruh u peć
II. turiti se
1. seči: turiti se rukom u džepove
2. vreči se: turiti se konju na ramena
3. pognati se: pa će za njim turiti se Turci
4. vreči se, biti podoben: turio se na oca

turn in prehodni glagol
izročiti, predati; ovaditi; navznoter obrniti
neprehodni glagol
vstopiti, noter iti
pogovorno leči v posteljo, iti spat; biti navznoter obrnjen ali zvit

to turn in one's toes obrniti nožne prste navznoter
his toes turn in nožni prsti so mu obrnjeni navznoter

tutor [tjú:tə]

1. samostalnik
britanska angleščina, univerza tutor, vodja študentov skozi študij; docent; privatni, hišni učitelj, vzgojitelj; inštruktor
pravno skrbnik, varuh

travel(l)ing tutor spremljevalec na potovanju

2. prehodni glagol
poučevati, inštruirati (in v)
šolati, vzgajati; vplivati na (koga), biti (komu) varuh
neprehodni glagol
biti učitelj (vzgojitelj)
ameriško, pogovorno inštruirati

tutorize [tjú:təraiz] prehodni glagol
(redko) biti privatni (hišni) učitelj pri

tȗtorovati -ujēm, tutòrisati -išēm biti varuh, skrbnik, zavetnik: ženo, nisam te ja uzeo da mi budeš tutor, nego žena, da me slušaš, a ne da mi tutorišeš

tutoyer [tütwaje] verbe transitif tikati (quelqu'un koga); biti domačz; reči komu ti

il tutoie tout le monde on tika vse
ils se tutoient (oni) se tikajo med seboj