Franja

umkommen^* izgubiti življenje, umreti, ponesrečiti se (smrtno); figurativ vor Hitze, Angst, Langeweile: umirati (od); nichts umkommen lassen ne pustiti, da bi se kaj pokvarilo

umréti morir (od de, za por) ; morirse; fallecer ; fam pasar a mejor vida; expirar

umreti od žeje morir de sed
umreti v cvetu let morir en la flor de la vida
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir de (ali a) mano airada
človek bi umrl od smeha es para morirse de risa
vsi ljudje morajo umreti todos somos mortales

ūnctiō -ōnis, f (ungere)

1. maziljenje, mazanje, vtiranje, únkcija: Pl., Cels., Sen. ph., cottidiana Col., philosophum unctionis causā reliquerunt Ci. da bi se mazilili (za borbo).

2. meton. mazilo, mazilno olje: Plin.

ungeschoren nestrižen; figurativ ungeschoren bleiben/davonkommen poceni jo odnesti (brez kazni, brez neprijetnosti, ne da bi imel težave)

univērso

A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
l'universo mondo ves svet

B) m

1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje

2. ekst. narava, stvarstvo

3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
l'universo dell'infanzia otroški svet
credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral

unknown [ʌnnóun]

1. pridevnik
nepoznan, neznan, tuj
zastarelo nedolžen, (spolno) nedotaknjen

Unknown Warrior, Unknown Soldier Neznani junak

2. prislov
brez vednosti

he went unknown to me šel je brez moje vednosti (ne da bi jaz vedel za to)

3. samostalnik
neznano
matematika neznanka

an equation of 2 unknowns enačba z 2 neznankama

untold [ʌntóuld] pridevnik
nepovedan, nerečèn; nepreštet; neštet, neštevilen, brezštevilen; neizmeren; neizrekljiv, neizrečen

untold wealth neizmerno bogastvo
to leave a story untold ne povedati zgodbe
to leave nothing untold vse povedati
you can trust him with untold gold lahko mu zaupate zlato, ne da bi ga prešteli

unwitting [ʌnwítiŋ] pridevnik
nezavesten, ne vedoč za; nenameren

unwittingly prislov nevede; nezavestno
I helped him unwitting(ly) pomagal sem mu, ne da bi vedel za to

úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect

goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
prazno úpanje vain hope
zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
brez úpanja hopeless, past (all) hope
poln úpanja full of hope, hopeful
niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
zanj ni več úpanja he is past hope
nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
dajati komu úpanje to hold out hope to someone
dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
imeti úpanje to stand a chance
nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
preseči úpanja to exceed hopes
prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
upati brez úpanja zmage to hope against hope
vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
zbujati prazno úpanje to raise false hopes
živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left

upírati

upirati pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
upirati se oponer resistencia, resistir; (biti zoprn, odvraten) repugnar
upirati se skušnjavi resistir a la tentación
upira se mi (jesti) me repugna (comer)
upirati se (da bi kaj storili) resistirse (a hacer a/c)

upírati se to resist (komu someone); to offer (ali to put up) resistance; to oppose; to be reluctant

upírati se se skušnjavi to resist a temptation
upírati se se mrazu to resist frost
upira se mi (studi se mi) it disgusts me
mleko se mi upira I loathe milk
upira se mi, da bi to storil I am reluctant to do it

uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso

uporábiti usar, utilizar, emplear ; (pravilo, zakon) aplicar (za a) ; poner en práctica

dobro kaj uporabiti hacer buen uso de a/c
koristno kaj uporabiti emplear con provecho a/c
dati se uporabiti ser aplicable (za a)
ne da bi uporabili silo sin recurrir a la fuerza

ùpratiti -īm dial. spremiti: uprati me od kučka da me ne bi uvio spremi me mimo psa, da me ne bi ugriznil

uprizoritven pridevnik
(o gledališki predstavi) ▸ színpadi, előadói, približek prevedka ▸ rendezőiRežiserka se je dobro zastavljene uprizoritvene zasnove lotila zelo previdno, mestoma kar preveč. ▸ A rendező nagyon óvatosan, néha kicsit túlságosan is óvatosan közelítette meg a jól átgondolt színpadi koncepciót.
Mladim gledalcem želimo ponuditi sodobno gledališče, skozi katerega bi lahko spoznali različne uprizoritvene principe. ▸ Szeretnénk a fiatal közönségnek olyan kortárs színházat kínálni, amelyen keresztül megismerhetik a színpadi adaptáció különböző elveit.
Poleg vsebinske relevantnosti besedilo ponuja tudi velik uprizoritveni izziv. ▸ A szöveg a tartalmi jelentőségén túlmenően komoly előadói kihívást is jelent.
Kafka ni dramatik, pa vendar so njegova dela doživela srečno uprizoritveno usodo. ▸ Kafka nem drámaíró, a műveinek mégis szerencsés színházi sorsa volt.
Gradi na tekstu in igralcu, vendar v končni podobi dosega dovršeno skladnost vseh uprizoritvenih sestavin. ▸ A szövegre és a színészre épül, de végső formájában az előadás minden összetevőjének tökéletes harmóniáját éri el.

urceātim, adv. (urceus) z vrči, kakor (kot) iz vrčev: urceatim plovebat (= pluebat) Petr. (prim. sl. dež je šel, kakor bi lilo iz škafa).

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

uročiti glagol
1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvölZlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
Sopomenke: začarati

2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonázČudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.

3. (prinesti nesrečo) približek prevedka ▸ rossz szerencsét hoz
Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén.

urtīca -ae, f

1. kopriva: Cat., Pers., Plin. idr., me recuravi otioque et urticā H. ali herbis vivis et urtica H. s koprivjo zelenjadjo (ki so jo jedli spomladi, da bi se ubranili bolezni).

2. morska kopriva: Plin., echinos, lopadas, ostrias, balano[s] captamus, conchas, marinam urticam, musculos, placusias striatas Pl.

3. pren. pohotni mik, pohotna srbečica, pohotnost, pohota, mik, draž: unde haec tetigit, Gradive, tuos urtica nepotes? Iuv.

usmíliti se (-im se) perf. refl.

1. aver compassione, aver pietà, impietosirsi:
rel. usmili se nas abbi pietà di noi!
usmiliti se pregnancev aver compassione per i profughi

2. pren. impietosirsi; pensare a; ricordarsi:
čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil aspettava di essere servito, ma invano, ma nessuno se ne impietosì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. revščina, da se bog usmili una miseria che più nera non si può
pren. jokati se, da bi se te kamen usmilil far piangere i sassi