Franja

prizvánjati (-am) imperf.

1. accompagnare, seguire suonando, scampanando

2. suonare, annunciare suonando:
prizvanjati k maši suonare per la messa

prižéti (pritisniti) to press (against)

prižéti k sebi, na prsi to clasp to one's bosom, to embrace; to hug; to fold to one's breast (ali in one's arms)

prižéti (pritisniti) presser, serrer

prižeti koga k sebi, k srcu presser (ali serrer) quelqu'un contre soi, contre (ali sur) son cœur

prō², interj. (morda adv. k prō¹) pri izražanju tožbe in močne duševne razvnetosti o!, oj!, a!, ojoj (ojoh)!, prejoj (prejoh)!, jeh!; večinoma stoji pred voc. in acc. vzklika: pro sante Iuppiter Ci., pro bone Iuppiter Iul. Val., pro … Venus O., pro di(i) immortales Ci., pro Iuppiter! hominis stultitiam! Ter., pro dolor L., pro curia inversique mores H., pro pudor! (gl. pudor), pro scelus! V., Mart., pro divom fidem! Ter. ali pro deûm fidem! Ter., L. ali pro deûm atque hominum fidem Ter. ali pro deûm atque hominum Ci. za zvestobo, pro deum immortalium (sc. fidem) Ter.; od tod (z gen.): pro malae tractationis! Tert.; redkeje samostojno = žal!: tantum, pro! degeneramus a patribus nostris L., propemodum saeculi res in unum istum diem, pro! fortuna cumulavit Cu.

probrōsus 3, adv. -ē (probrum)

1. sramotilen, sramoten, zmerjalen, žaleč, žaljiv: Sen. rh., Gell., Amm., Hier. idr., crimen Ci., sermones T., probrosa carmina factitare T. pisati sramotilne pesni, ruinae Italiae H., quo nihil equidem probrosius duco Plin.

2. sramotno ravnajoč, zlosten, zloben, sovražen, malopriden, malovreden, grdoben, pregrešen: Tert. idr., vitā probrosus et opertus infamiā T., natura Suet. nagnjena k vsakovrstni zlobi, dovzetna za vsako vrsto zlobe, femina Suet., probrosissima mulier Lamp., probrosior quisque Aur.

probrum -ī, n (subst. stlat. adj. prober -bra —brum; iz *pro-bhr-om k prō-ferō, „kar se komu očita oz. oponaša; prim. gr. προφέρειν)

1. sramotilno očitanje, očitek, zasramovanje, sramotenje, zasramba, graja(nje), psovka, psovanje, sramotilne besede, žalitev, obrekovanje: epistulae plenae in me probrorum Ci. ep., probris aliquem onerare, lacerare L., probris maledictisque aliquem vexare Ci., alios probris, multas laude, omnes promissis accendens T., probra dicere alicui O. očitati komu, probra fundere Sen. tr. ali iactare ali iacere in aliquem L., T., probra ingerere L.

2. meton.
a) sramota: Pl., Ter., O., Sen. tr., Suet., Gell. idr., vitam rusticam probro esse putas? Ci., paupertas probro habetur S., probro res pergi T., probrum inferre (storiti) alicui Ci.
b) sramotno dejanje: Pl., alicui probra obiectare Ci., ignaviae luxuriaeque probra S.; occ. sramodejstvo, nečistost, nečistovanje, prešuštvo, prešutvovanje: Pl., Ter., L., T., Suet., temerat sacraria probro O., probri insimulasti pudicissimam feminam Ci.
c) sramota (o človeku): quoniam ad beatitudinem probra non veniunt Boet.

proceder naprej iti, napredovati, nadaljevati; izvirati, nastati; ravnati, postopati, vesti se; biti upravičen, biti pravomočen

proceder contra alg. sodno proti komu postopati
proceder a la elección pristopiti k volitvam
proceder con tino previdno se lotiti dela
proceder en justicia (ali judicialmente), proceder proceder ante los tribunales (contra) sodno postopati (proti)
modo (ali manera) de proceder postopek

proceed [prəsí:d] neprehodni glagol
nadaljevati pot, napotiti se (to)
figurativno nadaljevati se, napredovati; uspeti, iti po sreči, priti naprej; nadaljevati (with kaj)
nadaljevati govor (he proceeded to say nadaljeval je, nato je rekel)
ravnati, delati po načrtu; preiti (to k)
lotiti se, nameniti se (to do s.th. kaj storiti)
izvirati (from)
pravno začeti sodni postopek (against proti)

to proceed with s.th. lotiti se česa, izvesti kaj
to proceed to business lotiti se dela, začeti
britanska angleščina to proceed to a degree doseči višjo akademsko stopnjo

procerēs -um, m (iz pro k adj. *pro-cos = spredaj, naprej obrnjen, analogno po pauperes; prim. stlat. procī s sinkop. gen. pl. procûm imenitniki, lat. reci-procus = nazaj in naprej obrnjen, procul, gr. πρό-κα naprej obrnjen, takoj, sl. proč) prvaki, glave (glavarji), veljaki, vplivneži, vplivniki, bo(l)jarji, imenitniki, odličniki, ugledneži, dostojanstveniki, velmožje, plemiči, plemenitaši, plemstvo, gospodje, gospoda (naspr. vulgus, pauperes): Pl., V., Iuv., Plin. iun., Sil. idr., audiebam nostros proceres clamitantes Ci. ep., Latinorum L., iuventutis L. najimenitnejši med patricijskimi mladeniči, poseb. najimenitnejši izmed patricijskega viteštva, civitatis T.; sg.: agnosco procerem Iuv. enega izmed najimenitnejših; metaf.
a) o čebelah: Col.
b) prvaki, (največji) mojstri, velemojstri, (največji) strokovnjaki, (največji) poznavalci v umetnosti, stroki ipd.: artis eius, sapientiae Plin., gulae Plin. največi sladokusci (poslastniki).

prōcērulus 3 (demin. k prōcērus) nekoliko (precej) dolg: manus eius tenerae, procerulae Ap.

prōclāmātiō -ōnis, f (prōclāmāre) glasno klicanje, kričanje, vzklikanje, proklamácija: Ps.-Q.; v pl.: Ps.-Q.; occ.: proclamatio in libertatem Icti. pozivanje sodnika svoji svobodi na pomoč = apeliranje posameznika na sodnika, naj mu pomaga k svobodi.

prō-clāmō -āre -āvī -ātum (prō in clāmāre) glasno klicati, vpiti, kričati: defendunt, proclamant Ci., magnā proclamat voce Diores V.; z acc.: triumphum Val. Max.; z ACI: Val. Max., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L.; s sup.: proclamares saltem suppetiatum Ap.; zaničlj.: proclamare pro aliquo L. razklekniti (odpreti) usta za koga = zagovarjati koga; occ.: proclamare ad (in) libertatem Icti. poz(i)vati sodnika svoji svobodi na pomoč = apelirati na sodnika, naj pomaga k svobodi.

prō-clīvis -e (clīvus)

1. (po hribu) navzdol idoč (hodeč, potekajoč), navzdolnji, navzdolen, podolnji, podolen, položen, brežen, nagnjen, strm, prepaden: Sen. ph. idr. semita, via L.; pren.: Gell., Aug. idr., proclivi cursu et facili delabi Ci., iam proclivi senectute Ap. v že koncu bližajoči se starosti; subst.: per proclive L. ali per proclivi Col. ali in proclive Auct. b. Alx., Sen. rh. (po hribu) navzdol.

2. metaf.
a) nagnjen k čemu, podvržen čemu, sposoben za kaj, vóljan, volján, pripravljen, ustrežljiv, rade volje: ad morbum proclivior Ci., proclivis ad comitatem Ci., ad peccandum proclivior Vulg. bolj nagnjen h grehu; z dat.: hinc angens utraque manu sua guttura Livor et, deforme malum ac sceleri proclivis, Egestas Sil.; s circa z acc.: circa modestiam iuris probatione proclivior Q.; abs.: proclivis ultro cum sit misericordia Ph.
b) lahek za izvršiti, narediti, storiti, izpolniti, doseči, lahko (brez truda) izvršljiv (narejen, storjen, izpolnljiv, dosegljiv): N., Auct. b. Afr. idr., quae utraque proclivia esse L., illa facilia, proclivia, iucunda Ci., illis erat proclive flumen tranare C., dictu est proclive (z ACI) Ci.; subst.: ut anteponantur proclivia laboriosis Ci., esse in proclivi Pl., Naev. fr., Ter. lahko biti, zlahka se zgoditi, zlahka uspeti. — Adv.

1. prōclīviter lahko za narediti, storiti, izvršiti, brez truda: tum denique facile et procliviter Castricius ap. Gell.

2. prōclīve (acc. n.) in prōclīvī (loc. n)
a) navzdol, nizdol, položno: proclive volubilis Lucr., proclivi currere, labi Ci., proclivi detrudi Auct. b. Alx.
b) voljno: quin proclivius hic iras decurrat ad acres Lucr., multorum sane operum inventrix et tanto proclivius dea credita Aug.
c) lahko, zlahka: multo proclivius exoriri Lucr.

prōclīvitās -ātis, f (prōclīvus)

1. lega (sklonjenost, nagnjenost) naprej, navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib, strmina, strmost (naspr. declivitas): parvula Auct. b. Afr.

2. metaf. nagnjenost k čemu: ad morbos, ad aegrotandum Ci., haec igitur proclivitas ad suum quodque genus a similitudine corporis aegrotatio dicatur, dum ea intellegatur ad aegrotandum proclivitas Ci., sed haec in bonis rebus, quod alii ad alia bona sunt aptiores, facilitas nominetur, in malis proclivitas Ci.

proclivity [prəklíviti, prou-] samostalnik
nagnjenje, nagon (to, toward k)

prōcreātrīx -īcis, f (fem. k prōcreātor) rodníca, roditeljica, (pra)mati, začetnica, početnica: metaf.: p. artium philosophia Ci.

prōcūrātiuncula -ae, f (demin. k prōcūrātiō) majhna uprava, upravica, majhna preskrba (oskrba), preskrbica, oskrbica, majhno preskrbilo, majhen strošek (cena): nec Syrtes tibi nec Scylla aut Charybdis adeundae sunt, quae tamen omnia transisti procuratiunculae pretio Sen. ph.

prōcūrātrīx -īcis, f (fem. k prōcūrātor) oskrbnica, upravnica, upraviteljica, nadzornica: sed cum sapientiam totius hominis custodem et procuratricem esse vellent, quae esset naturae comes et adiutrix Ci.

procure [prəkjúə, prou-]

1. prehodni glagol
dobiti, nabaviti, preskrbeti; doseči, pridobiti (ugled, bogastvo); zvoditi (dekle); izposlovati, povzročiti, napeljati

2. neprehodni glagol
ukvarjati se z zvodništvom

to procure s.o. to commit a crime napeljati koga k zločinu
to procure s.th. for s.o. (ali s.o. s.th.) preskrbeti komu kaj

prō-currō -ere -currī in -cucurrī -cursum (prō in currere)

1. naprej (s)teči, naprej (z)drveti, naprej (se) (za)dreviti, naprej skočiti (skakati), naprej (po)hiteti, teči, hiteti, pohiteti, odhiteti, prihiteti, planiti, (pri)dreti, (za)dreviti: milites visendi causā laeti ex castris procurrebant C., matres familias in publicum (na ceste) procurrunt C., p. in vias L., longius V., in freta O. k morju, in ius H. na sodišče, in vestibulum regiae Cu. hiteti ven v … ; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati), naprej (z)drveti (dre(vi)ti), zapoditi se, jurišati, napredovati, prodreti (prodirati), pridreti, dvigniti se, iti ven iz česa, oditi, odkorakati: Front., ex cornu, ex acie, extra aciem C., ad repellendum hostem C., contra Laurentum V.; abs.: telum contorsit in hostes procurrens V., hostes repente celeriterque procurrerunt C.; o živalih: aries frequenter in pugnam procurrit Col.

2. metaf.
a) naprej teči, naprej dreti: alterno procurrens gurgite mare V., cuius testa procurreret longius Min.
b) (o krajih) (naprej, ven) moleti, štrleti, strčati, raztezati se, razprostirati se, segati (sezati): Plin., Plin. iun. idr., (sc. Sicilia) tribus scopulis procurrit in aequor O., in saxis procurrentibus haesit V., latus mille … stadia in logitudinem procurrit Cu.

3. pren. napredovati, naraščati, množiti se: ultra Corn., impetu quodam … ad mortem Plin. iun. drveti smrti nasproti, pecunia procurrens Sen. ph.