Franja

Zadetki iskanja

  • súženj slave; (na galeji) galley slave

    rojen kot súženj born a slave (ali born to slavery)
    gonjač, paznik súžnjev slave driver
    lovec na súžnje slave hunter
    lastnik, gospodar súžnjev slave owner
    ladja za prevoz súžnjev slaver
    trgovina s súžnji slave trade
    trg, trgovanje s súžnji slave market
    trgovec s súžnji slaver, slave dealer
    vstaja súžnjev zgodovina revolt of the slaves
    on je súženj pijače (svojih strasti) he is a slave to drink (to his passions)
    delati kot súženj to work like a slave
    garati, mučiti se kot súženj to drudge, to slave, (vulgarno) to slave one's guts out
    napraviti koga za súžnja to enslave, to enthral (ZDA enthrall) someone
  • svét1 world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

    na svétu in the world
    na tem svétu in this world, in this life, here below
    po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
    na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
    (ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
    širom svéta throughout the wide world, all over the world
    ves svét the whole world
    za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
    do konca svéta to the ends of the earth
    Novi svét the New World
    Stari svét the Old World
    Tretji svét politika the Third World
    oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
    od svéta odrezan kraj the back of beyond
    stavbni svét building site
    učeni svét (figurativno) the world of learning
    športni svét (figurativno) the sporting world
    rastlinski svét the vegetable world
    živalski svét the animal world
    začetek svéta the beginning of the world
    konec svéta the end of the world
    podzemeljski svét underworld
    širni svét the wide world
    današnji svét the modern world
    odkar sem na svétu since I was born
    to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
    to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
    on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
    ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
    tako je (pač) na svétu that's the way of the world
    za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
    odreči se svétu to forsake the world
    šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
    poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
    priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
    on malo pozna svét he knows little of the world
    prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
    spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
    videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
    zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
    živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
    objadral je ves svét he has sailed the seven seas
  • svétel bright, light; clear; arhaično lucent

    pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
    svétle barve light colours pl, bright colours
    svétli lasje fair (ali light) hair
    svétlo pivo pale (ali light) ale
    svétla soba bright room
    svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
    imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
    dati na svétlo to bring out, to publish
    priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
    svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking
  • svétiti to light; to shine (na upon); to give light, to emit light

    svétiti komu to light someone
    sveti mu po stopnicah! light him downstairs!
    svétiti se to shine, to glitter, to glisten
    ni vse zlato, kar se sveti all is not gold that glitters
  • sveti trije kralji stalna zveza
    (praznik) ▸ háromkirályok
    Na svete tri kralje hodijo od hiše do hiše tudi koledniki. ▸ Háromkirályok idején a betlehemesek is házról házra járnak.
  • svetovalec samostalnik
    1. (strokovnjak) ▸ tanácsadó
    podjetniški svetovalec ▸ vállalati tanácsadó
    muzejski svetovalec ▸ múzeumi tanácsadó
    ekonomski svetovalec ▸ gazdasági tanácsadó
    vojaški svetovalec ▸ katonai tanácsadó
    gospodarski svetovalec ▸ gazdasági tanácsadó
    strokovni svetovalec ▸ szaktanácsadó
    poklicni svetovalec ▸ hivatásos tanácsadó
    zunanji svetovalec ▸ külső tanácsadó
    glavni svetovalec ▸ főtanácsadó
    tuji svetovalci ▸ külföldi tanácsadók
    zunanjepolitični svetovalec ▸ külpolitikai tanácsadó
    politični svetovalec ▸ politikai tanácsadó
    vladni svetovalec ▸ kormánytanácsadó
    predsednikov svetovalec ▸ elnök tanácsadója
    županov svetovalec ▸ polgármester tanácsadója
    osebni svetovalec ▸ személyes tanácsadó
    svetovalec za gospodarstvo ▸ gazdasági tanácsadó
    svetovalec zaposlitve ▸ személyzeti tanácsadó
    svetovalec zavoda ▸ intézet tanácsadója
    svetovalec vlade ▸ kormány tanácsadója
    svetovalec uprave ▸ vezetőség tanácsadója
    svetovalec ministrstva ▸ miniszter tanácsadója
    svetovalec predsednika ▸ elnök tanácsadója
    svetovalec direktorja ▸ igazgató tanácsadója
    svetovalec ministra ▸ miniszter tanácsadója
    svetovalec župana ▸ polgármester tanácsadója
    najeti svetovalca ▸ tanácsadót felfogad, tanácsadót felkér
    zaposliti svetovalca ▸ tanácsadót alkalmaz
    vloga svetovalca ▸ tanácsadó szerepe
    pomoč svetovalca ▸ tanácsadó segítsége
    svetovalec na zavodu ▸ tanácsadó az intézetben
    svetovalec na ministrstvu ▸ tanácsadó a minisztériumban
    posvetovati se s svetovalcem ▸ tanácsadóval konzultál
    delati kot svetovalec ▸ tanácsadóként dolgozik
    zaposlen kot svetovalec ▸ tanácsadóként alkalmazott
    pogovor s svetovalcem ▸ konzultáció tanácsadóval
    mnenje svetovalca ▸ tanácsadó véleménye
    Med 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
    Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

    2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
    Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
    V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
    Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.
  • svéž fresh; new; recent; (hladen) cool, chill, chilly, refreshed

    svéžega datuma of recent date
    svéže čete fresh troops pl
    svéž kruh new bread
    svéže mleko new milk
    svéža jajca new-laid eggs pl
    svéže meso fresh meat
    svéže perilo clean linen
    svéža srajca clean shirt
    svéž sir fresh cheese
    svéž vetrič brisk gale
    svéž zrak fresh (ali bracing) air, crisp air
    svéža sled live scent
    svéža voda fresh water
    imamo ga v svéžem spominu he is still fresh in our memories
    svéža je kot rožica (figurativno) she is (as) fresh as a daisy
    počutim se čisto svéžega I feel as fresh as paint
    svéže (po)barvano! wet paint
  • svojeglav pridevnik
    1. (o uporniški osebi ali dejanju) ▸ önfejű, makacs, csökönyös
    svojeglav najstnik ▸ önfejű tinédzser
    svojeglavo obnašanje ▸ csökönyös viselkedés
    svojeglav značaj ▸ makacs jellem
    svojeglava osebnost ▸ makacs személyiség
    svojeglav zvezdnik ▸ önfejű sztár
    svojeglavo vedenje ▸ önfejű viselkedés
    Naši sodniki so včasih res precej svojeglavi. ▸ A bíráink elég önfejűek tudnak lenni.
    Najstniki so precej muhasti in svojeglavi. ▸ A tizenévesek meglehetősen szeszélyesek és önfejűek.
    Jose Mourinho ima rad rahlo svojeglave in samozavestne nogometaše. ▸ José Mourinho szereti a kissé önfejű és magabiztos játékosokat.

    2. (kar je težko nadzirati) ▸ öntörvényű
    Ja, hrbtenica je zapletena in svojeglava zadeva. ▸ Igen, a gerinc egy összetett és öntörvényű dolog.
    Sodobni avtomobili sicer veljajo za dokaj zanesljive, a vendar je tudi tehnika lahko zelo svojeglava. ▸ Bár a modern autók meglehetősen megbízhatónak számítanak, a technológia is nagyon öntörvényű lehet.
  • svojína property; possession; ownership

    to je moja svojína this belongs to me, this is mine
  • swarm1 [swɔ:m]

    1. samostalnik
    roj (čebel), jata (ptic); mrgolenje; velika množina, kup, veliko število

    a swarm of bills kup računov

    2. neprehodni glagol
    rojiti
    figurativno mrgoleti, gnesti se, prerivati se; biti zelo številen, obilovati
    prehodni glagol
    ujeti roj čebel; obsuti

    he was swarmed by a swarm of porters obsul ga je roj nosačev
    the boys swarmed round him dečki so ga v roju obkrožili
    the region is swarmed with game pokrajina ima divjačine v izobilju
    the town is swarming with spies v mestu mrgoli špijonov
  • sway1 [swéi] prehodni glagol
    zibati, gugati, majati; vihteti; zvijati, pripogibati
    navtika dvigati
    figurativno vplivati, delovati na; rokovati; upravljati, voditi, vladati (komu, čemu); odvrniti (od naklepa)
    neprehodni glagol
    gugati se, zibati se, nihati, majati se, zvijati se, nagibati se, pripogibati se (towards k, proti)
    kreniti, zaviti; opotekati se, omahovati; vladati

    to sway home kreniti, zaviti proti domu
    man is often swayed by his passions človeka često vladajo njegove strasti
    opinion sways to his side javno mnenje se nagiblje njemu v prid
    he swayed his sword vihtel je svoj meč
    to sway the sceptre držati žezlo, vladati
    to sway the world vladati svetu
    to be swayed by a dream dati si vplivati od sanj
    the trees sway in the wind drevesa se pozibavajo v vetru
    the wind sways the trees veter pozibava drevesa
    the wall sways to the right zid (stena) se nagiblje na desno
  • sweet1 [swi:t]

    1. pridevnik (sweetly prislov)
    sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do)
    pogovorno mil, dražesten, ljubek, sladek
    pogovorno gladek, miren, brez truda

    at one's own sweet will po svoji mili volji, po svoji glavi
    a sweet one sleng krepak udarec
    sweet breath svež, prijeten duh (iz ust)
    a sweet tooth figurativno sladkosnednost
    a sweet going gladka vožnja (na dobri cesti)
    sweet and twenty "očarljiva dvajsetletnica"
    my sweet one! moj ljubi!
    to be sweet on s.o. pogovorno biti zaljubljen v koga, nor za kom
    to be sweet with dišati po
    this fish is not quite sweet ta riba ni čisto sveža
    to have a sweet taste imeti sladek okus
    to have a sweet tooth figurativno biti sladkosneden
    to keep s.o. sweet dobro se razumeti (shajati) s kom

    2. prislov

    to smell sweet blago dišati
    to taste sweet imeti sladek okus
  • sweetheart [swí:tha:t]

    1. samostalnik
    ljubček, ljubica

    2. neprehodni glagol
    ljubimkati
    prehodni glagol
    dvoriti, snubiti

    he is out sweethearting šel je ven s svojim dekletom
  • swell*2 [swel]

    1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
    oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
    narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
    arhitektura izbočiti se
    figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
    biti poln (with česa)
    figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

    2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
    napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
    zvišati, pomnožiti

    swelled head sleng nadutost, domišljavost
    swollen legs otekle noge
    swelled with success domišljav na svoj uspeh
    to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
    my cheek is swelling lice mi oteka
    to swell out one's chest (iz)prsiti se
    the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
    my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
    to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
    to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
    rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
    the rivers are swelling reke naraščajo
    the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
    to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav
  • swift1 [swift]

    1. pridevnik (swiftly prislov)
    hiter, brz, nagel (to za kaj)
    uren, okreten, živahen; deroč; kratkotrajen, bežen (čas); nenaden, nepričakovan
    pogovorno lahek (o dekletu)

    swift to anger togoten, nagle jeze
    swift of foot brzonog
    his swift death njegova nenadna smrt
    a swift worker uren delavec
    he is swift to mischief hitro je pripravljen za hudobijo
    he is swift to hear and slow to speak on hitro sliši in počasi govori

    2. prislov
    hitro, naglo

    to answer swift hitro odgovoriti
  • swing*2 [swiŋ]

    1. neprehodni glagol
    nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
    figurativno biti odvisen (from od)
    viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
    navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom

    2. prehodni glagol
    zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
    ameriško vplivati na
    ameriško uspešno izvesti
    politika pridobiti si (volilce)

    swing it! sleng prekleto!
    to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
    to swing one's arms mahati, otepati z rokami
    to swing a child guncati otroka
    the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
    to swing a hammock obesiti visečo mrežo
    to swing one's legs bingljati z nogami
    to swing into line vojska formirati eno vrsto
    to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
    to swing into motion priti v tek, v zamah
    to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
    he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
    the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
    he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
    he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
    the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
    there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil
  • sympathetic [simpəɵétik]

    1. pridevnik (sympathetically prislov)
    simpatičen, ki vzbuja simpatijo, privlačen (to za)
    izražajoč simpatijo, sočuten, usmiljen, dobrohoten; solidaren, enakega mišljenja
    anatomija simpatičen; simpatetičen, skrivnostno učinkujoč
    pogovorno prijeten, zanimiv

    sympathetic clock sinkrona ura
    sympathetic cure zdravljenje z zagovarjanjem
    sympathetic ink simpatično, nevidno črnilo
    sympathetic nerve simpatični živec, simpatikus
    sympathetic pain bolečina, ki jo čutimo zaradi krivice, prizadete drugim; bolečina v enem delu telesa kot odraz bolečine v nekem drugem delu telesa
    sympathetic sound zvok, ki nastane kot odmev nekega drugega zvoka
    sympathetic strike solidarnostna stavka
    sympathetic words sočutne besede
    his poetry is not very sympathetic to me njegova poezija mi ničesar ne pove

    2. samostalnik
    anatomija simpatikus; simpatični živčni sistem; za hipnozo občutljiva oseba
  • sympathy [símpəɵi] samostalnik
    simpatija, simpatiziranje, naklonjenost (for do, za)
    sočustvovanje, solidarnost, razumevanje, ujemanje, soglasje; sočutje (for, with za, z)
    delovanje ali učinkovanje enih organov na druge

    in sympathy with iz naklonjenosti (simpatije) do
    out of sympathy iz simpatije
    sympathy strike solidarnostna stavka
    I have no sympathy with (for) beggars nimam nobenega sočutja z berači
    there is a perfect sympathy between them med njimi je popolna solidarnost
    to offer one's sympathies to s.o. izraziti komu svoje sožalje, kondolirati
  • synoecium -iī, n (tuj. συνοίκιον) skupna (pre)bivalnica, skupna soba: nam si aliquis ex is, qui in eodem synoecio potant, nomen poetae olfecerit, totam concitabit viciniam Petr.
  • system [sístim, -təm] samostalnik
    sistem, sestav; ustroj; omrežje (prekopov, telegrafsko itd.); metoda, metodična klasifikacija; organizacija

    on system sistematično
    the system, this system figurativno vesoljstvo, kozmos
    the system medicina organizem, telo
    a system of pipes sistem cevi ali napeljav
    system of roads cestno omrežje
    digestive system prebavila
    mountain system gorski sistem
    railway system, railroad system železniško omrežje
    social system družbeni sistem
    nervous system živčni sestav, živčevje
    solar system sončni sistem
    there is no system in this way of doing nobene metode ni v takšnem počenjanju
    to lack system nobenega sistema (metode) ne imeti
    the poison went into his system strup je prodrl v njegov organizem