-
θνητός 3 in 2, dor. θνᾱτός (adi. verb. od θνῄσκω) 1. smrten, umrljiv, umrjoč, človeški, minljiv; subst. οἱ θνητοί smrtna bitja, smrtniki, ljudje, τὰ θνητά živali, stvari. 2. ljudem lasten, človeški, θνητά φρονῶ mislim, kakor se človeku spodobi = ne prevzamem se.
-
θορυβώδης 2 (εἶδος) bučen, hrupen, nemiren.
-
θούριος 3 poet. θοῦρος 2, fem. θοῦρις, ιδος [Et. θοῦρος iz θϝορ-ϝο-ς, idevr. dhw-er-, slov. dur, durec (rusko du-rák)] ep. viharen, buren, silen, silovit, bojaželjen, bojevit.
-
θρασύ-δειλος 2 bojazljiv predrznež.
-
θρασυ-κάρδιος 2 (καρδία) ep. pogumen, srčen, neustrašen.
-
θρασυ-μέμνων 2, gen. ονος (μένω) ep. pogumno vztrajajoč, srčen, drzovit, smel.
-
θρασύ-σπλαγχνος 2 (σπλάγχνον) poet. pogumnega srca, srčen.
-
θρῆσκος 2 bogaboječ, pobožen NT.
-
θρομβώδης 2 (εἶδος) poet. grudast, kepast.
-
θυμ-αλγής 2 (θυμός, ἄλγος) ep. ion. ki peče, bode, boli, žali srce.
-
θῡμ-ᾱρής 2, ep. tudi θυμ-ήρης, poet. θυμ-άρμενος 3 (θυμός, ἀρέσκω) (srcu) prijeten, zaželen, mil, ljub, drag, ugoden; dobrodošel.
-
θῡμ-ηδής 2 (ἁνδάνω) ep. srce razveseljujoč, srcu prijeten.
-
θῡμο-βόρος 2 (βιβρώσκω) ep. ki srce razjeda ali gloda.
-
θῡμο-δακής 2 (δάκνω) ep. ki grize srce, srce žaleč.
-
θῡμο-ειδής 2 (εἶδος) 1. ognjevit, pogumen, srčen, isker (konj). 2. jezen, srdit, strasten, strahovit, nagel.
-
θῡμο-φθόρος 2 (φθείρω) ep. 1. življenje uničujoč, smrten, smrtonosen. 2. duhomoren, srce žaleč, skeleč.
-
θῡμώδης 2 gl. θυμο-ειδής.
-
θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.
-
θύσιμος 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, κτήνεα živali, prikladne (določene) za daritev.
-
θυώδης 2 (θύος, ὄζω) dišeč, dehteč, vonjav.