Franja

Diskussionsgrundlage, die, osnova za diskusijo

dislēssico agg. (m pl. -ci) med. ki se nanaša na disleksijo; bolan za disleksijo, dislektičen

disopercolatore agg. (f -trice) čebel. ki služi za odstranjevanje pokrovcev

disperzijsk|i, disperzijsk|i [ê] (-a, -o) Dispersions- (lepilo der Dispersionskleber)
disperzijsko sredstvo das Netzmittel
disperzijska barva die Binderfarbe, Dispersionsfarbe
za vezivo, barvo ipd. der Binder

disponer* (glej poner) razporediti, urediti, pripraviti; odrediti, določiti; razpolagati, imeti na voljo; skrbeti za; pogrniti (mizo)

disponer un legado zapustiti v oporoki
disponga V. de mí cuando guste razpolagajte z menoj ob vsakem času
disponerse pripraviti se
no dispongo de mucho tiempo nimam veliko časa (na voljo)

dispōnō -ere -posuī -positum (decomp.)

1. razpostaviti (razpostavljati), (po)razdeliti ([po]razdeljevati): Ca., Col., Plin., signa ad omnes columnas Ci., enses per herbam V., pocula Bacchi O., haec ubi disposuit O., disponere altaria utroque latere (itineris), lapides crebros intervallis Cu., avos porticibus Iuv., tabernas diversorias per litora et ripas Suet., disponit (sc. homines), qui nuntient Plin. iun.; voj.: disponere praesidia, praesidia custodiasque ad ripas Ligeris, crebris ad Rhodanum dispositis praesidiis C., quod … custodias in muro dispositas videbat C., dispositi equites C., disponere tormenta in muris C., reliquas cohortes castris praesidio C., portis stationes L., vigilias per urbem L.; pren. po določenem načrtu
a) razdeliti: imperii curas T., ministeria principatus in equites Romanos T.
b) ret. porazdeliti: disponere verba ita, ut pictores varietatem colorum Ci., ut sint quasi in ornatu disposita quaedam insignia et lumina Ci.

2. v red postaviti, spraviti, urediti (urejati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati): Homeri libros antea confusos Ci., tellurem quinque in partes Tib., disposita congeries O., male dispositi capilli O. ali bene dispositae comae O. počesani, disponere crinem Iuv., comas Mart., membra in ordinem Sen. tr.; voj. v bojni red postaviti: singuli (milites) ab peritissimo imperatore dispositi N., disposita acies T.; pren.
a) primerno urediti ali uravnati, prirediti: disposita ad honorem studia Ci., consilia in omnem fortunam disposita L., disponere fata sibi Cu., diem (= dnevna opravila) Sen. ph., Plin. iun., otium Plin. iun.
b) ret. urediti, uravnati: ornare, disponere Ci., disponere res Ci. snov umetelno urediti, inventa Q., quaestionum ordinem recte Q.
c) pesn. lepo urejeno snuti, opis(ov)ati, opevati, peti: carmina curā Lucr., moenia Pr., corpora disponens Pr., d. cantūs, modos O.
č) za kaj uravnati, nameniti, pripraviti: si surculo et segetibus … fundus est dispositus Col.
d) α) odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), poskrbeti, določiti (določati): hoc, haec, non quicquam Amm.; z odvisnim vprašanjem: Ulp. (Dig.), Amm.; s finalnim stavkom: Dig., Amm.; z ACI: Amm.; dispositi (namenjeni) z inf.: Amm. β) nameniti se, skleniti, zavzeti se, vzeti si kaj za pravilo (načelo); z inf.: Amm. γ) nameravati, v mislih imeti; z inf.: Macr., Pall., Vop., Amm. — Od tod adj. pt. pf. dispositus 3, adv. -ē

1.
a) dobro, lepo urejen: mens Col., vita hominum Plin. iun., quo neque formosius est quicquam neque dispositius Sen. ph., in dispositissima domo Boet.; subst. neutr.: ex disposito Sen. ph. v redu; adv.: disposite istum accusare Ci. s pravo razporeditvijo, disposite exponere Vitr., disposite dicere Q., tam disposite mundus effectus est Lact.; superl. dispositissimē Sid.
b) pren. (o govorniku) vir dispositus Plin. iun. mož uglajenega govora.

2. določen, odrejen; subst. neutr.: ex disposito Macr. kakor je bilo določeno, po določitvi.

Opomba: Sinkop. pt. pf. disposta (neutr. pl.): Lucr.

disprezzare

A) v. tr. (pres. disprēzzo)

1. zaničevati, prezirati; omalovaževati, ne ceniti

2. ne se zmeniti za kaj; mrziti

B) ➞ disprezzarsi v. rifl. (pres. mi disprēzzo) zaničevati, prezirati se

disputailler [-pütaje] verbe transitif dolgo in brez haska se pričkati, familier ure in ure se kregati za prazen nič

disqualification [diskalifikasjɔ̃] féminin, sport diskvalifikacija; razglasitev za nezmožnega ali nevrednega, izključitev; figuré manjvrednost

disqualify [diskwɔ́lifai] prehodni glagol (for)
onesposobiti, razglasiti za nesposobnega
ameriško razkrinkati
šport izključiti, diskvalificirati

dissalatore m kem. naprava za desalinizacijo

distaccare

A) v. tr. (pres. distacco)

1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

2. pren. odtujiti, odtujevati se

3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja

distancer [distɑ̃se] verbe transitif, sport prehiteti, pustiti za seboj; prekositi, prekašati; sport diskvalificirati (un coureur, un cheval tekača, konja); postaviti, napraviti razdaljo med, oddaljiti, odmakniti

cet élève distance ses camarades ta učenec prekaša svoje tovariše
ce coureur distancera largement les autres concurrents ta tekač bo pustil druge tekmovalce precéj za seboj
se distancer de quelqu'un držati se v razdalji, distancirari se od koga, ne mu iti blizu
se laisser distancer (par un concurrent) pustiti se prehiteti (od sotekmeca, konkurenta)

distanziare v. tr. (pres. distanzio)

1. razmakniti, razmikati

2. šport imeti, pridobiti si prednost; pustiti, puščati za seboj:
distanziare gli inseguitori pustiti zasledovalce za seboj

3. pren. prekositi, prekašati:
distanziare tutti i concorrenti prekositi vse tekmece

4. distancirati

distress-gun [distrésgʌn] samostalnik
mornarica znak za nevarnost (topovski strel)

distress-rocket [distrésrɔkit] samostalnik
mornarica znak za nevarnost (raketa)

dišávnica ž
1. mirisna biljka: nabirati in sušiti -e
2. kutija za mirodije

diurétique [-retik] adjectif, médecine ki žene na vodo; masculin sredstvo za povečano izločanje urina

diurnus 3 (diū¹ kakor nocturnus: noctu)

1. dneven, podneven: stella Pl. danica, jutranjica, lumen Lucr., O., Sen. ph. ali lux Lucr. dnevna svetloba, currus O. sončni voz, horae V., tempus diurnum et nocturnum Ci., labores diurni nocturnique, metūs diurni nocturnique Ci., diurna nocturnaque itinera C., d. vestimentum Varr. fr., diurna nocturnaque munia T.; enalaga: nocturnum furem et diurnum interficere Ci., vos exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. jemljite v roke ponoči in podnevi, tako tudi: non cessavere poëtae nocturno certare mero, putere diurno H.

2. enodneven, za en dan, vsakdanji: opus Ci. ali actus Suet. dnevni opravek, cibus L. vsakdanji obrok, victus Suet. vsakdanja hrana, mercede diurna conductus H. na dnino, d. quaestus Cu. dnevni zaslužek, dnina, aetatis fata diurna suae O. le enega dne. — Subst.

1. diurnum -ī, n
a) (sc. frumentum) dnevni odmerek živeža, dnevni obrok: Sen. rh., Sen. ph., Suet., It.
b) (sc. commentariolum) dnevnik = dnevni zapisnik, ki ga je pisal suženj: Isid., longi relegit transversa diurni Iuv.

2. diurna -ōrum, n
a) = dies (pl.): noctibus, diurnis Cael. ponoči in podnevi.
b) dnevna poročila, dnevna kronika, državni časnik, sprva diurna acta, diurna populi Romani acta T., potem samo diurna: diurna populi Romani per provincias, per exercitus … leguntur T.
c) vsakdanje potrebščine: Arn.

dìvān-kabànica ž (it. gabbano) dolg, širok plašč, navadno za slovesne priložnosti