Franja

incannucciata f

1. vrtna uta, pletenina iz trstja

2. med. imobilizacija z deščicami

incappiare v. tr. (pres. incappio) stisniti, stiskati, pritrditi, pritrjevati z zanko

in-caseātus 3 (in, caseus) pravzaprav „s sirom oskrbljen“, metaf. z obilnostjo (izobiljem, bogastvom) obdarjen: dimisisti ei peccata … in monte incaseato, monte tuo, monte uberi Aug. (meri na mons coagulatus: Vulg.).

incendier [-dje] verbe transitif zažgati, požgati; upepeliti; figuré hujskati, pobuniti, zrevolucionirati; populaire obsuti z očitki; pordečiti, ožariti (obraz)

incerare v. tr. (pres. incero)

1. povoščiti, voskati:
incerare il pavimento povoščiti pod

2. mazati z voskom

in-cērō -āre -āvī -ātum (in, cera) (pre)voščiti, (pre)voskati, z voskom zaliti: eas (tabulas) Varr., intus canaliculum Cels.; metaf. (šalj.): genua deorum Iuv. kolena bogov z voščenimi zaobljubnimi ploščami pokrivati, tj. obljube jim dajati, ali: kolena bogov z neprestanim tipanjem in poljubovanjem zamazati, tj. goreče jih prositi; tako tudi i. genua Dianae Prud.

incestō -āre -āvī -ātum (incestus 3)

1. z nečistostjo omadeževati, skruniti, oskruniti (oskrunjati): puellam Pl., thalamos novercae V., filiam T., se invicem Suet.

2. pesn. (sploh) (o)skruniti, omadeževati: Cl., funere classem V., aras, diem Stat.

in-cestus 3, adv. -ē (in [priv.], castus)

1. z nečistostjo omadeževan, nečist, nesramen, sramodejen, krvoskrunski: Plin. iun., incestus iudex (Paris) H., an triste bidental moverit incestus H. z nečistim dejanjem, in extraneos (proti drugim) casti, in vosmet ipsos incesti Tert.; poseb. enalaga: i. stuprum Ci., i. amor T., i. nuptiae T., i. matrimonium, mens Lact., incesto flagitio caeremonias polluit Ci., aqua inceste uti Ci., inceste sacrificium facere L., i. sermo L., i. voces O.; subst. incestum -ī, n nečistost, zlasti krvoskrunstvo: Varr. fr., Aur., stupra, adulteria, incesta Ci. oskrunitev, prešuštvo, krvoskrunstvo (krvosramstvo), incesti reus Vell., incesti cum sorore reus Suet., sororum (s sestrami) incesta Suet., aliquam damnare incesti Q., Plin. iun., incesto liberatus Ci., incestum supremo supplicio sancire Ci. za krvoskrunstvo najvišjo (= smrtno) kazen določiti, incestum facere Ci., incestum cum filiā committere Q.

2. metaf. (sploh v varstvenem ali pravnem oziru) nečist, omadeževan: O., Aur., Stat., optimum virum incesto ore lacerare Ci., incestae manūs L.; subst. i.: incesto addidit integrum H. hudobnežu; occ.: apud eos concessa, quae nobis incesta … T. nedovoljeno.

incitēga -ae, f (gr. ἐγγυϑήκη) stojalo z luknjami, v katere so se postavljale amfore, ki so bile spodaj koničaste: P. F.

in-conciliō -āre -āvī

1. z zvijačami, s spletkami (zvodništvom) zapeljati, (v nesrečo) zvoditi (speljati): Pl. (večkrat).

2. sleparsko v svoje roke spraviti: copias omnes meas (vse moje bogastvo): Pl.

in-coniugus 3 (in [priv.], coniūngere) ki se ne da vezati z vsemi osebami: verba Prisc. (naspr. coniuga personis pronomina).

in-connīvēns in incōnīvēns -entis (in [priv.], connīvēre)

1. trans. ne zapirajoč oči, ne da bi zaprl oči, z odprtimi očmi: Gell.

2. intr. (o očeh, ki se nikdar ne zapro) vedno odprt: Amm.

in-continēns -entis, adv. incontinenter

1. ki se ne drži v pravih mejah, nevzdržen, nezmeren, z malim nezadovoljen, neskromen: Pl., Ambr., Cels., manus H. predrzna, i. Tityos H. pohoten, nihil incontinenter facere Ci.; z gen.: i. sui Sen. ph.

2. ne obdržujoč, ne zadržujoč v (pri) sebi: uterus Plin.

incornare

A) v. tr. (pres. incorno)

1. suniti, suvati z rogmi

2. pren. pog. natakniti roge (zakoncu)

B) ➞ incornarsi v. rifl. (pres. mi incorno) pren. pog. trmasto vztrajati, zganjati trmo, trmoglaviti

incornata f sunek z rogmi

incorporar pridružiti, združiti z; sprejeti v družbo; v vojsko sprejeti

incorporar a (con, en) pridružiti, sprejeti (v)
incorporarse pridružiti se, priključiti se; telo zravnati
incorporarse a (las) filas v vojsko stopiti

incrochetable [ɛ̃krɔštabl] adjectif ki se ne da odpreti z vetrihom

serrure féminin incrochetable pred vlomom varna ključavnica

incruscare

A) v. tr. (pres. incrusco) posuti, posipati z otrobi:
incruscare uno scritto pren. knjižno vnašati učene besede v pisanje

B) ➞ incruscarsi v. rifl. (pres. mi incrusco) postati član akademije Crusca; pisati akademsko, učenjaško

incrustar obložiti (z lesom, kovino); okrasiti z inkrustacijami

aguas incrustantes nanašajoče vode

incrūstātiō -ōnis, f (incrustāre) prevlečenje, pokritje ali obložitev z marmorjem: incrustationes, loricationes Paul.