Franja

đèvrek m (t. gevrek)
1. pecivo v obliki kolesa: na stolu su pogačice i đevreci
2. svitek: metnuti đevrek pod teret kad se nosi na glavi

đìkan m žarg. četnik v II. svet. vojni

đȉpimicē prisl. v skoku: skoči đipimice preko jarka

đóla ž dial.
1. vrtača
2. prst v kotlinici, v suhi strugi
3. globoko, steptano blato v oboru, v ogradi za živino

đȕrđimicē prisl. dial. v naskoku: ja mu rečem, a on đurđimice na mene

Đúrin pétak m dan, ki ga ni v koledarju: to će se desiti u Đurinu petku to se bo zgodilo ob svetem Nikoli

đùveč m, đùveče -eta s (t. güveč)
1. jed: nasekljano meso, riž, paprika, grah, paradižnik
2. posoda, v kateri se praži đuveč

ear¹ [iə]

1. samostalnik
klas

2. neprehodni glagol
pognati v klas

ear-ache [íəeik] samostalnik
medicina bolečina v ušesu

earmark² [íəma:k] prehodni glagol
zaznamovati, označiti, določiti, nameniti
figurativno pripogibati vogalčke v knjigi; žigosati

earth² [ə:ɵ]

1. prehodni glagol
zakopati; pokopati, z zemljo pokriti; ozemljiti; v lisičino zapoditi

2. neprehodni glagol
v lisičino se skriti; zakopati se

to earth up okopa(va)ti (krompir)

eat in(to) neprehodni glagol
zajedati se v kaj

eatomat [í:təmæt] samostalnik
pogovorno avtomat, v katerem prodajajo jedila

ébranler [ebrɑ̃le] verbe transitif (pre)tresti, (o)majati; ganiti, spraviti v premikanje; zbuditi (domišljijo)

s'ébranler začeti se premikati; biti pretresen, omajan
la bombe a ébranlé l'immeuble bomba je razmajala stavbo
ébranler la santé de quelqu'un komu zdravje zrahljati, omajati
les camions ébranlent la rue kamioni pretresajo ulico
ébranler quelqu'un koga omajati v njegovem prepričanju

écaillé, e [ekaje] adjectif odluščen; okrašen v obliki lusk

écailler [ekaje] verbe transitif odstraniti luske, odluščiti; odpreti (ostrigo); pokriti z okraski v obliki lusk (un dôme kupolo)

s'écailler (od)luščiti se

écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
écart de jeunesse mladostna zabloda
écart de(s) prix razlika v cenah
écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
écarts de salaires razlike v plačah
écart de température razlika v temperaturi
(sport) grand écart razkreka, »špaga«
faire un écart skočiti v stran (konj)
mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti

écarté, e [ekarte] adjectif oddaljen, odmaknjen, osamljen (kraj); v stran stoječ (ušesa); razprt (prsti); založen, odložen (karte)

il a les yeux écartés ima precéj razmaknjene oči, oddaljene eno od drugega

écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!

ecce interj. (ec [iz *ed = id] in ce) glej! poglej! Beseda stoji v stavku kot vzklik (torej brez slovnične zveze s stavkom) predvsem pri imp.: ecce, tibi accipe litteras Ci. ep., tu (si) vzemi, aspice vultus ecce meos O. (po)glej sem in opazuj moj obraz; v povednem stavku opozarja na kaj novega, nepričakovanega, presenetljivega: ecce Dionaei processit Caesaris astrum V., revocabat et ecce Cloanthum respicit V., ubi portus intravimus, ecce laeta boum … armenta videmus V., ecce furit Tydides H., haec dum agit, ecce Tuscus Aristius occurrit H.; pogosto v zvezi z autem: ecce autem video rure redeuntem senem Ter., Cleomenes totos dies perpotabat; ecce autem repente nuntiatur piratas adesse Ci., ecce autem ex inproviso Iugurtha … regnum eius sceleris sui praedam fecit S., ecce autem primi sub lumina solis … sub pedibus mugire solum V. Brez glag. pri nom. ali acc.: ecce odium meum Ter., ecce Gripi scelera Ter., si hoc factum est, ecce me nullum senem Pl. pazi, potem je po meni, ecce tuae litterae Ci. ep., ecce Dolabellae comitiorum dies Ci. ep., ecce subitum divortium Ci., en quatttuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., ecce Posidonius Sen. ph., ecce me Tert. tu sem, tu me imate; pogosto ecce tibi (ne da bi se dat. vselej nanašal na kako določeno osebo): ecce tibi nuntius Ci. kar ti prispe vest, ecce tibi exortus est Isocrates Ci. kar ti nenadoma nastopi Izokrat; abs.: ecce Pl. tu sem. — V kompozitih: eccerē „glej, v resnici“, zares: Pl., Ter., (toda prim.: eccere iurisiurandi est, ac si dicatur per Cererem, ut ecastor, edepol. Alii eccere pro ecce positum accipiunt: P. F.) Pogosto v pogovornem jeziku in od tod pri Kom. pred demonstr. zaimki (pred katerimi glas e odpada): eccum, t.j. ecc' *hum (= ecce hunc): Pl., Ter., eccōs, t.j. ecc' hōs (= ecce hōs): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, kot nom. sg. f.): Pl., Ter., eccam, t.j. ecc' *ham (= ecce hanc): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, nom. pl. neutr.): Pl.; tako tudi eccilla, eccillam, eccillum, eccillud = ecc'illa, ecc'illam, ecc'illum, ecc'illud, eccistam = ecc'istam: Pl., eccille = ecc'ille: Ap.