Franja

castimōnium -iī, n, soobl. = castimōnia, post, postenje: castimoniorum abstinentia Ap. vzdržnost pri postenju.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

cataracta (catarrhacta) -ae, f, starejše cataractēs (catarrhactēs) -ae, m (gr. καταράκτης, καταῤῥάκτης)

I.

1. slap, katarakt (poseb. Nilov pri Sieni): Plin., Lucan., Amm., pervenit... ad catarrhactam ab eaque se praecipitans... Nilus Vitr., cataractae, nobilis insigni spectaculo locus Sen. ph.

2. spustna rešetka, spustna vrata, spuščalo, spuščalnica pri vratih: Veg., (porta) cataractā deiectā clausa erat L.

3. zapornica na rekah: Plin. iun.; pren.: aperire (patefacere) cataractas caeli Ambr., aperuit cataractas donorum suorum Ap.

— II. pren. katarakta, neka vodna ptica, ki se naglo požene navzdol, sicer avis Diomedia, najbrž nekakšna gos: Iuba (Diomedias aves) cataractas vocat Plin.

catch^*1 [kæč]

1. prehodni glagol
ujeti, zgrabiti, uloviti; zasačiti; dohiteti; očarati (at, in pri)
presenetiti; zamrzniti

2. neprehodni glagol
prijemati, zgrabiti; zatakniti se; vneti se (ogenj)

to catch s.o. bending zasačiti koga
to catch s.o. a blow udariti koga
to catch one's breath zadrževati dih
to catch one's foot spotakniti se
to catch (a) cold prehladiti se
to catch a crab pregloboko z vesli udariti
to catch fire vžgati se
to catch a glimpse of s.o. bežno koga zagledati
to catch the idea (ali point) razumeti, doumeti, zapopasti misel
to catch hold of s.th. polastiti se česa, prijeti kaj
to catch it biti kaznovan
catch me! nikakor ne! še na misel mi ne pride
to catch s.o. napping zasačiti koga, ko ne opravlja svojega dela
to catch the Speaker's eye dobiti besedo (v parlamentu)
to catch a Tartar izkupiti jo
sleng you will catch it! ti bom že pokazal!

catēia -ae, f (gal.) pri Galcih in Germanih nekakšen metalni kij ali bet, dolžine lakti in obit z žeblji: V., Val. Fl., Sil., Gell., Serv., Isid.

Catherine [katrin] féminin Katarina

coiffer sainte Catherine pri 25 letih še ne imeti moža, obsedeti

catīllus -ī, m (demin. catīnus)

1. plitva skledica, krožniček, lonček, torilce: Ca., Asin. Poll. ap. Char., Col., Plin., c. Euandri manibus tritus H., ligneo catillo cenare Val. Max. — Soobl. catīllum -ī, n; neizpričan sg. pri Prisc., pl. pri Petr.

2. met.
a) najzgornji ploščati del mečnice: Plin.
b) vrhnjak (v mlinu): Paul. (Dig.).

cătīnus¹ -ī, m (prim. gr. κοτύλη votlina, čaša, κότυλος ponev, sl. kotel)

1. topilnik, lonček, torilo: Plin., aquae catini Varr. torila za vodo; poseb. široka, a plitva skleda, zdaj preprosta (znamenje ubožnosti), zdaj dragoceno izdelana, krožnik: Varr., Pers., Iuv., Samius curtusque Luc. fr., angusto vagos piscīs urgere catino H., c. vitreus Suet., cum aliquo de eodem catino cenare Ap.

2. pren.
a) kotel vetrenik pri tiskalu: Vitr.
b) c. saxorum (naravna) duplina, votlina: Plin. — Soobl. catīnum -ī, n: Ca., Prisc.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

cauliculus, vulg. cōliculus, -ī, m (demin. caulis, cōlis)

1. brst, klica, kal, poganjek, mladika pri rastl.: Cels., Plin., Mart., c. brassicae Ca., viteus Varr. vitica.

2. pren. arhit. steblo kot okras na stebrnem oglavju: Vitr.

caulis, vulg. cōlis (cōlēs), -is, m (prim. lat. cavus, gr. καυλός steblo)

1. steblo, storž kake rastl.: Varr., Col., brassica latis foliis caule magno Ca., dictamnum... carpit ab Ida, puberibus caulem foliis... comantem V., c. fabarum Plin.; pri trti vitica, ovijalka: Plin.

2. poseb. pri zelju kocen in met. zelje, kapus: Varr., Col., Plin., (vites) etiam a caulibus... refugere dicuntur Ci., qui teneros caules alieni fregerit horti H., caule suburbano... dulcior H.

3. pren. o steblastih rečeh
a) moško spolovilo: Luc. ap. Non., Cels. (z obl. coles ali colis), Serv.
b) peresni tul: pinnarum caules omnium cavi Plin.
c) steblo volovskega repa: Plin.
č) ostna cevka kobilic: Plin.

cautiō -ōnis, f (cavēre)

1. opreznost, previdnost, pazljivost: videte, quam longe videar a cautione mea discedere Ci.; z objektnim gen.: horum incommodorum una cautio est Ci. opreznost pri...; s subjektnim gen.: c. defendendi Ci.; res habet multas cautiones Ci. ima mnogo, česar se je treba paziti, toda: quae cautionem non habent Ci. ep. ki za previdnost nima mesta, čemur se ni možno ogniti; (mihi) cautio est, ne... Pl., Ter. moram se paziti.

2. jur. poroštvo, jamstvo, polog, varščina (obveznica, zadolžnica): uno tempore cautiones fiebant pecuniarum Ci., sine cautione id Fannius Roscio debebat Ci. brez dolžnega pisma, c. chirographi Ci. lastnoročno pisana obveznica, cautionem idoneam offerre Icti.; z ACI: Suet.; pren.: hunc... Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci.

cavalier, ère [-lje, ɛr] adjectif prost, neprisiljen; predrzen, nesramen; masculin konjenik, jezdec, jahač; format papirja 62 x 46 cm; (šah) konj; féminin plesalka; masculin kavalir, plesalec

faire cavalier seul biti na čelu s prednostjo (pri konjskih dirkah), figuré na lastno pest delati
allée féminin, piste féminin cavalière jezdna pot
saut masculin du cavalier skok s konjem
plaisanterie féminin cavalière neprimerna šala
réponse féminin cavalière predrzen, nesramen odgovor

cavicchio m (pl. -chi)

1. sadilni klin

2. klin (na lestvi)

3. pren. izgovor:
avere il cavicchio pren. v vsem uspeti
avere un cavicchio per ogni buco pren. imeti izgovor vedno pri roki

ce, večinoma okrnjeno v c (part., pravzaprav loc. debla k̑o, k̑i̯o, k̑i ta; prim. lat.: cis, citer, citra, ecce, gr.: ἐκεῖ tam, κεῖνος, ἐκεῖνος oni) tu, le; stoji

1. enklitično pri oblikah kazalnih zaimkov: huiusce, hosce, hasce, hisce, oslabljeno v hic, haec, huic, hanc, hunc, hōc (soobl. hūc), hāc in v neutr. hoc = *hodce, hīc = tu. V predklas. dobi tudi pri ille in iste, toda klas. le pri illīc, istīc, illūc, istūc in illinc, istinc poleg illim, istim. Prim. še num nunc, tum tunc, sīc, ster. sīce poleg si. Pred vprašalnico „ne“ nastane po oslabitvi vokala obl. „ci“: sicine, haecine, nuncine.

2. kot predpostavljena part. gl. cedō.

ceinture [sɛ̃tür] féminin pas; obroč (iz kovine)

nu jusqu'à la ceinture do pasu gol
ceinture d'attache navezni pas (pri padalu)
ceinture de chasteté krepostni pas
ceinture hygiénique mesečni vložek (médecine)
ceinture de murailles pas obzidja
ceinture de natation plavalni pas
ceinture de sauvetage rešilni pas
ceinture de soutien, orthopédique ortopedski pas
ceinture de sûreté (aéronautique, automobilisme) varnostni pas
ceinture verte zeleni pas (mesta)
ne pas aller à la ceinture de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen priti, segati
se mettre, se serrer la ceinture (familier) pas si zadrgniti, odreči se čemu
être toujours pendu à la ceinture de quelqu'un (figuré) ne se ganiti od koga

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

celebrírati (-am) imperf., perf. rel. celebrare, officiare:
celebrirati pri slovesni maši celebrare una messa solenne

celebritās -ātis, f (celeber) mnogokratno ali mnogoštevilno obiskovanje kakega kraja, obljudenost, živahnost: celebritas loci suspicionem desidiae tollit Ci. ep., si hoc in Baiarum illa celebritate faciat Ci. v živahnem kopališču, quae species Italiae, quae celebritas oppidorum Ci. kako gosto obljudena mesta, c. loci, mercatūs T.; occ. shajanje (poseb. pri kaki slavnosti), pritisk, naval, mnogoštevilen shod, prihod, slovesno obhajanje, slovesnost: virorum ac mulierum Ci., Floram celebritate ludorum placare Ci. z mnogoštevilno obiskanimi igrami, ludis celebritatem addere L. igre sijajneje prirediti, c. audientium Q., notabilis celebritate et frequentia occurrentium introitus T., c. apparatūs Cu. sijajnost, veličastnost, supremi diei Ci. pogrebni sijaj, eiusdem diei L., matrimonii Sen. rh., nuptiarum Macr.; met.
a) velika ljudska množica: theatrum celebritate refertissimum Ci. ep.
b) javnost: in celebritate versari N., in maxima celebritate atque in (pred) oculis civium vivere Ci., non modo solitudinem non quaerit, sed frequentissima celebritate laetatur turpissimis rebus Ci. pred očmi vseh.

2. pogosto dogajanje, pogostnost, veliko število: multitudo et c. iudiciorum Ci. ep., c. periculorum T.

3. pren.: pogosto imenovanje, slavljenje, proslavljanje, slava: si quis habet causam celebritatis ac niminis Ci., c. famae Ci. velik glas, Rhodus antiquissimae celebritatis Gell.

celost|en [é] (-na, -no) ganzheitlich; Ganzheits- (pouk der Ganzheitsunterricht, medicina die Ganzheitsmedizin, metoda die Ganzheitsmethode/ pri učenju branja Ganzwortmethode, psihologija die Ganzheitspsychologie, vzgoja die Ganzheitserziehung); Gesamt- (pouk der Gesamtunterricht, umetnina das Gesamtkunstwerk)
celostno oblikovanje die Durchgestaltung
celostno oblikovati durchgestalten
celostno polje matematika der Integritätsbereich