Franja

splash [splæš]

1. samostalnik
brizg, brizganje, štrc, pljusk, obrizg; izbrizgnjena tekočina; brizglaj; madež od barve, blata itd.
ameriško, tehnično (vodni plaz za) plavljênje (debel)
pogovorno puder, šminka za obraz
pogovorno pozornost, senzacija

a splash of soda malo, nekoliko, brizgljaj sodavice
to make a splash figurativno zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo

2. prehodni glagol
oškropiti, oštrcati, obrizgati (with z)
tehnično, ameriško splavariti (debla) po vodi
sleng potratno zapravljati
neprehodni glagol
štrcati, pljuskati (na vse strani), brizgati, pljusniti (v vodo); bresti, gaziti, čofotati po vodi

fields splashed with flowers s cvetjem posejana polja

3. prislov
čofotaje, pljuskaje

spoilsman množina spoilsmen [spɔ́ilzmən] samostalnik
ameriško, politika oseba, ki glasuje ali pomaga stranki ter po njeni zmagi dobi državno službo ali se drugače osebno okoristi

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spontāneus 3 (sponte) prostovoljen, prost, radovoljen, sam po sebi, sam od sebe, spontan: mors Aug., Macr., bellum Aug., benignitates numinum Arn., spontaneo ferri agitatu Macr., nec formido iussus adgredi opus, quod spontaneum cessit inpune Veg., voluntas Cod. I.; adv. spōntaneē: Vulg., Hier., Th. Prisc.

spoor [spúə]

1. samostalnik
lov sled živali

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
izslediti; slediti, iti po sledi, za sledjo

spout¹ [spáut] samostalnik
dulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev; nosna odprtina kita; močan curek vode; izliv; (redko) pljusk, naliv dežja; majhen slap, kaskada; drča
zgodovina poševna cev, po kateri se spuščajo predmeti na določeno mesto (zlasti v zastavljalnici)
figurativno zastavljalnica

up the spout izčrpan, v veliki stiski, v škripcih; zastavljen
to go up the spout pogovorno biti zastavljen v zastavljalnici

sprȁvljenica ž zgod. v patricijskem Dubrovniku podložniško dekle, ki je kot služkinja po več letih službe od gospodinje dobila balo

spréga ž
1. sprega: sprega dveh konj
2. motka koja povezuje dva dijela, dela mehanizma, dvije, dve ručice: dvofazna sprega
3. konjugacija, sprega, sprezanje, mijenjanje, menjanje glagola po licima i vremenima

spréganje s
1. sprezanje: spreganje vola in konja, dveh konj
2. konjugiranje, sprezanje, mijenjanje, menjanje glagola po licima i vremenima

spregátev -tve ž konjugacija, mijenjanje, menjanje glagola po licima i vremenima

sprégati -am
1. sprezati: spregati živino v par
2. konjugirati, sprezati, mijenjati, menjati glagol po licima i vremenima

Sprengtrichter, der, lijak po eksploziji

springtide [spríŋtaid] samostalnik
navtika plima po mlaju in ščipu; poplava

spur¹ [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost

spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo

spurious [spjúəriəs] pridevnik (spuriously prislov)
nepravi, nepristen, lažen, ponarejen, podtaknjen; nezakonski; dozdeven, psevdo-
biologija le po zunanjosti podoben

square away neprehodni glagol
odpluti
figurativno iti, kreniti po drugi (novi) poti

squelch [skwelč]

1. samostalnik
zmečkana masa, kaša, brozga; klokot, čofot(anje)
(= squelcher) pogovorno uničujoč udarec; porazen odgovor

2. prehodni glagol
pogovorno zmečkati, zdrobiti, streti, zmastiti; dokončati (kaj)
figurativno utišati, usta (komu) zamašiti, poraziti (koga) z odgovorom, zbegati
neprehodni glagol
čofotati, klokotati; hoditi v čevljih, polnih vode, ali po razmočeni zemlji; ostati ves osupel, sesesti se

sr̀bljāk -áka m liturgična knjiga pravoslavne cerkve z opravili in cerkvenimi pesmimi za vse leto po mesecih in dnevih v čast srbskim svetnikom

srbòvati sr̀bujēm živeti, govoriti, vesti se po srbsko

sredòrusa ž četrta nedelja po veliki noči (pravosl.)