Franja

zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

na zêmlji on earth
nad zêmljo above ground, overground
pod zêmljo underground
vse stvari na zêmlji all things on earth
izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
mastna zêmlja fat earth
rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
slaba zêmlja poor soil
kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
žgana zêmlja terra cotta
Sveta zêmlja religija the Holy Land
Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
zêmlja! (na vidiku!) land ho!
sadovi zêmlje the fruits of the earth
naša zêmlja je lepa our country is beautiful
ležati na zêmlji to lie on the ground
obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
pasti na zêmljo to fall to the ground
pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)

zêmlja terre ženski spol ; (planet) Terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (svet) monde moški spol ; (tla) sol moški spol , terrain moški spol ; figurativno pays moški spol

na zemlji sur (la) terre, ici-bas, en ce bas monde
nad zemljo au-dessus du sol
pod zemljo sous terre
črna zemlja terre noire
humozna zemlja humus moški spol, terre végétale
nikogaršnja zemlja no man's land moški spol, terrain (ali zone ženski spol) neutre
orna zemlja terre arable (ali labourable, cultivable)
peščena zemlja silice ženski spol, terrain siliceux
žveplena zemlja terre sulfureuse
leteti tik nad zemljo voler en rase-mottes (ali au ras du sol)
pasti na zemljo, tta tomber par (ali à) terre

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zêmlja tierra f ; (planet) Tierra f ; (svet) mundo m ; (tla) suelo m , terreno m ; fig piso m ; (humus) mantillo m ; (zemeljska krogla) el globo terrestre (ali terráqueo)

na zemlji en la tierra, en este mundo
nad zemljo sobre la tierra
pod zemljo bajo tierra
tik nad zemljo a flor de tierra, a ras del suelo
leteti tik nad zemljo volar a ras de tierra
pasti na zemljo (tla) caer a tierra (al suelo)
orna (peščena) zemlja tierra laborable (silícea)
rdeča zemlja almagre m
nikogaršnja zemlja tierra de nadie

zero¹ množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)

Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju)

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zéro [zero] masculin ničla; nič

c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
c'est zéro, ce film ta film je zanič
faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
(sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
(familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno

zgŕbiti (-im)

A) perf. aggobbire; curvare:
zgrbiti hrbet curvare la schiena

B) zgŕbiti se (-im se) perf. refl.

1. aggobbire; ingobbire, ingobbirsi; curvarsi:
zgrbiti se od pretiranega učenja aggobbire per il troppo studio
zgrbiti se pod težo bremena curvarsi sotto il peso

2. redko (zgrbančiti se) corrugarsi

zijáti (-ám) imperf.

1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta

2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole

zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi

zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. venire a mancare, mancare:
zmanjkati komu denarja non aver più soldi
zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
čez noč zmanjkati sparire nella notte
pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante

ZN samostalnik
(Združeni narodi) ▸ ENSZ [az Egyesült Nemzetek Szervezete]Sopomenke: OZN, Organizacija združenih narodov, Združeni narodi
Povezane iztočnice: Generalna skupščina ZN, Varnostni svet ZN

znán known; noted (po for); well-known

splošno znán notorious (po, zaradi for)
po vsem svetu znán well-known all over the world
znán pod imenom... known as...
znán obraz familiar face
znána substanca kemija (the) known
znána veličina matematika (the) known quantity
drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
kolikor je znáno as far as is known
kolikor mi je znáno as far as I know
znáno mi je, da... I know that...
znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
on mi je znán he is known to me
biti znán s kom to be acquainted with someone
si znán z njim? are you acquainted with him?
nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother

znanstvenik samostalnik
(strokovnjak) ▸ tudósAmeriški znanstveniki so globoko pod zemeljsko površino odkrili neverjetno veliko količino diamantov. ▸ Amerikai tudósok mélyen a föld felszíne alatt hihetetlen mennyiségű gyémántot fedeztek fel.

znojenje samostalnik
(telesni proces) ▸ izzadásNaše telo nenehno izgublja vodo – z dihanjem, znojenjem in izločanjem. ▸ Testünk folyamatosan vizet veszít – légzéssel, izzadással és kiválasztással.
Čezmerno znojenje je pogosto v adolescenci, včasih pa se nadaljuje vse življenje. ▸ A túlzott izzadás serdülőkorban gyakori, de néha egész életen át tart.
Povezane iztočnice: nočno znojenje

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zób dent ženski spol

zob časa les ravages (ali les outrages) du temps
zob končnik (podočnjak, sekalec) (dent) molaire ženski spol (canine ženski spol, incisive ženski spol)
mlečni zob dent de lait (ali de première dentition)
modrostni zob dent de sagesse
sprednji zobje dents de devant
spodnji (zadnji) zobje dents du bas ali d'en bas, de dessous (du haut ali d'en haut, de dessus)
strupni zob dent à venin
votel, gnil zob dent cariée
do zob oborožen armé jusqu'aux dents
umetni zobje dents artificielles, fausses dents
zobje me bolijo j'ai mal aux dents
dobivati zobe faire ses dents
izdreti zob arracher (ali extraire) une dent
jezik za zobe! tenez votre langue!, taisezvous!
jezik za zobmi držati (figurativno) garder le silence, familiarno ne pas desserrer les dents, ne (pas) piper mot
ničesar ne imeti za pod zob n'avoir rien à se mettre sous la dent
pokazati zobe (figurativno) montrer les dents
zobe si izmiti (očistiti, otrebiti) se laver (se nettoyer, se curer) les dents
stisniti zobe (od jeze) serrer les dents (de rage)
šklepetati z zobmi (od mraza) claquer des dents (de froid)
škripati, škrtati z zobmi craquer, crisser, grincer des dents
zlomiti si zob se casser une dent
oko za oko, zob za zob œil pour œil, dent pour dent

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zób diente m

zob časa los estragos del tiempo
zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
do zob oborožen armado hasta los dientes
puljenje zoba extracción f dental
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
zobjé me bolé me duelen los dientes
dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
zob si izbiti romperse un diente
ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)