Franja

vméšati (-am) | vmešávati (-am)

A) perf., imperf.

1. mescolare, frammischiare:
vmešati sladkor med moko mescolare zucchero e farina

2. pren. coinvolgere, immischiare:
ne bi te rad vmešal v zadevo non vorrei coinvolgerti nella faccenda

B) vméšati se (-am se) | vmešávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. immischiarsi, intromettersi:
vmešati se v prepir intromettersi nella lite

2. interferire, ingerire, intervenire:
gospodarsko, politično se vmešavati interferire economicamente, militarmente

vôden¹ de(l) agua

vodna gladina (površina) nivel m (superficie f) del agua
vodno gospodarstvo economía f del agua, hidroeconomía f
vodno letalo hidroavión m
vodna moč fuerza f hidráulica
vodna ondulacija (las) ondulación f al agua
vodna oskrba aprovisionamiento m de agua
vodna para (hlap) vapor m de agua
vodno onesnaženje impurificación f del agua, med contaminación f del agua
vodna pot vía f fluvial, vía de navegación interior, canal m
vodni (morski) prevoz transporte m fluvial (marítimo)
vodni pritisk presión f hidráulica
vodna poraba consumo m de agua
vodna ptica ave f acuática
vodna rastlina planta f acuática
vodna sesalka bomba f de agua
vodno srnučanje esquí m acuático
vodno steklo kem silicato m de sodio (ozir. de potasio)
vodni stolpni rezervoar depósito m elevado de agua, cambíja f
vodni šport deporte m náutico
vodni števec contador m de agua
vodna tehtnica (libela) nivel m de aire
vodni tok corriente f de agua
vodna turbina turbina f hidráulica
vodna ura reloj m de agua, clepsidra f
vodna zaloga provisión f de agua
vodni znak marca f de agua, filigrana f
vodne živali animales m pl acuáticos

vodilni motiv stalna zveza
1. književnost (osrednja tema) ▸ vezérmotívum
Beg pred strašno resničnostjo vase, v pretekle, davne čase, je očitno vodilni motiv, ki se pojavlja v vseh novejših srbskih romanih. ▸ A szörnyű valóság elől az önmagába, a múltba, a régi időkbe való menekülés nyilvánvalóan vezérmotívum, amely az összes újabb szerb regényben megjelenik.
Erotična igra med spoloma ostaja slikarkin vodilni motiv. ▸ A nemek közti erotikus játék visszatérő vezérmotívum a festőművésznő alkotásaiban.

2. glasba (v skladbi) ▸ vezérmotívum
Glasbo opere povezuje nekaj vodilnih motivov. ▸ Az operazenét néhány vezérmotívum fűzi össze.

3. (vodilo) ▸ vezérelv
Pri nekaterih pa reševanje drugih preraste v vodilni motiv v življenju. ▸ Van, akiknél mások megmentése életük vezérelvévé válik.
Že ob svoji prisegi je poudaril, kaj bo vodilni motiv njegovega vladanja: dostojnost in ponižnost, vljudnost in dostojanstvo. ▸ Már eskütételénél kiemelte, mi lesz uralmának vezérelve: tisztességtudás és alázat, udvariasság és méltóság.

vodni orešek stalna zveza
1. botanika Trapa natans (rastlina) ▸ sulyom, vízidió
Med najzanimivejše jezerske rastline sodi vodni orešek. ▸ Az egyik legérdekesebb tavi növény a vízidió.

2. (plod) ▸ sulyom, vízidió
Vodne oreške lahko dodajamo jedem cele ali pa jih narežemo na rezine. ▸ A vízidiót egészben vagy felszeletelve adhatjuk az ételekhez.

vóh (sentido m del) olfato m

dober voh buen olfato (tudi fig)
izguba voha pérdida f del olfato, med anosmia f
organ voha órgano m del olfato

voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
voir à l'œil nu videti z golim očesom
voir de ses propres yeux videti na lastne oči
peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
voir le médecin iti k zdravniku
voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
faire voir pokazati
se faire voir pokazati se
se faire bien voir priljubiti se
en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
laisser voir dati videti; ne prikrivati
je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
n'y voir goutte nič ne videti
c'est à voir to je treba premisliti
voir tout en beau videti vse rožnato
je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
voir le jour zagledati luč sveta
ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
voir la mort de près zreti smrti v obraz
voir en rose skozi rožnata očala gledati
voir les choses en noir biti pesimist
ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
on aura tout vu to je že višek! še to!
c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
voir de loin (figuré) predvidevati
ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
verra qui vivra bomo videli

vojn|a [ô] ženski spol (-e …)

1. der Krieg (atomska Atomkrieg, bakterijska Bakterienkrieg, bliskovita Blitzkrieg, džungelska Dschungelkrieg, gverilska Kleinkrieg, Guerillakrieg, invazijska Invasionskrieg, kopenska Landkrieg, partizanska Partisanenkrieg, plinska Gaskrieg, podmorniška Unterseebootkrieg, U-Boot-Krieg, pozicijska Grabenkrieg, Schützengrabenkrieg, Stellungskrieg, na dveh frontah Zweifrontenkrieg, na morju Seekrieg, zračna Luftkrieg); die Kriegführung (psihološka psychologische)
totalna vojna totaler Krieg
vojna zvezd Sternen-Krieg

2. po značaju: der -krieg (državljanska Bürgerkrieg, intervencijska Interventionskrieg, nasledstvena Erbfolgekrieg, obrambna Verteidigungskrieg, osvajalna Eroberungskrieg, osvobodilna Befreiungskrieg, Freiheitskrieg, svetovna Weltkrieg, verska Glaubenskrieg, Religionskrieg, za neodvisnost Unabhängigkeitskrieg)

3. figurativno der -krieg (gospodarska Wirtschaftskrieg, naftna Ölkrieg, osebna/zasebna Privatkrieg, papirna Federkrieg, Papierkrieg, trgovinska Handelskrieg, med zakoncema Ehekrieg, živčna Nervenkrieg)

4.
zgodovina balkanska vojna Balkankrieg
burska vojna Burenkrieg
prva/druga svetovna vojna der Erste/Zweite Weltkrieg
hladna vojna kalter Krieg, der kalte Krieg
husitska vojna Hussitenkrieg
kmečka vojna Bauernkrieg
korejska vojna Koreakrieg
krimska vojna Krimkrieg
križarska vojna die Kreuzfahrt, der Kreuzzug
opijska vojna Opiumkrieg
otroška križarska vojna Kinderkreuzzug
peloponeška vojna Peloponnesischer Krieg
secesijska vojna Sezessionskrieg
sedemletna vojna Siebenjähriger Krieg
stoletna vojna Hundertjähriger Krieg
španska državljanska vojna Spanischer Bürgerkrieg
tridesetletna vojna Dreißigjähriger Krieg
trojanska vojna trojanischer Krieg
vietnamska vojna Vietnamkrieg
vojna med belo in rdečo rožo Rosenkrieg
zalivska vojna Golfkrieg
punske vojne množina Punische Kriege

5.
… vojne Kriegs-
(bog der Kriegsgott, cena Kriegskosten množina, cilj das Kriegsziel, financiranje die Kriegsfinanzierung, izbruh der Kriegsausbruch, leto das Kriegsjahr, posledice Kriegsfolgen, udeleženec der Kriegsteilnehmer, žrtev der Kriegsverletzte, der Kriegstote, das Kriegsopfer, prizorišče der Kriegsschauplatz)
konec vojne das Kriegsende (ob koncu vojne bei Kriegsende, po koncu vojne nach Kriegsende, pred koncem vojne vor Kriegsende)
začetek vojne der Kriegsbeginn, der Kriegsausbruch
naveličan vojne kriegsmüde
na vojno auf den Krieg
priprave na vojno Kriegsvorbereitungen množina
pripravljati se na vojno Kriegsanstalten machen, Kriegsvorbereitungen treffen, zum Krieg rüsten
pripravljen na vojno kriegsbereit
po vojni nach dem Krieg, nach Kriegsende, in der Nachkriegszeit
čas po vojni die Nachkriegszeit
pred vojno vor dem Krieg, in der Vorkriegszeit, in den Vorkriegsjahren
v primeru vojne im Ernstfall, im Kriegsfall
angažma v vojni der Kriegseinsatz
gospodarjenje v vojni Kriegswirtschaft
… v vojni kriegs-
(oslepel kriegsblind, pogrešan kriegsverschollen, pomemben kriegswichtig, ranjen kriegsverletzt, uničen kriegszerstört)
vstop v vojno der Kriegseintritt
za vojno für den Krieg
krivda za vojno die Kriegsschuld
za primer vojne für den Kriegsfall
zaradi vojne wegen des Krieges, durch den Krieg, kriegsbedingt, durch Kriegseinwirkung
invaliden zaradi vojne kriegsversehrt
prizadet zaradi vojne kriegsgeschädigt
iti v/na vojno in den Krieg ziehen
napovedati vojno den Krieg erklären, figurativno einer Sache den Kampf aussagen

vôjna guerre ženski spol

v vojni en temps de guerre
med vojno pendant la guerre
bliskovita vojna guerre éclair
bratovska vojna guerre fratricide
carinska vojna guerre des tarifs douaniers
državljanska vojna guerre civile (ali intestine)
kmečka vojna guerre des paysans
križarska vojna croisade ženski spol
letalska vojna guerre aérienne
napadalna vojna guerre d'agression (ali offensive)
vojna za neodvisnost guerre d'indépendance
obrambna vojna guerre défensive
osvajalna vojna guerre de conquête
osvobodilna vojna guerre de libération
papirna vojna paperasserie administrative, bureaucratie
podmorniška vojna guerre sous-marine
pomorska vojna guerre navale (ali maritime)
premikalna vojna guerre de mouvement
svetovna vojna guerre mondiale
prva svetovna vojna la Première Guerre mondiale, la Grande Guerre
verska vojna guerre de religion
vojna do skrajnosti guerre à outrance
napovedati vojno kaki državi déclarer la guerre à un pays
vojna izbruhne la guerre éclate
začeti vojno commencer (ali déclencher) une guerre
če bi bila vojna, v slučaju vojne en cas de guerre

vôjna guerra f

v vojni en la guerra
med vojno durante la guerra
bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
križarska vojna (hist) cruzada f
30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
papirna vojna papeleo m burocrático
vojna do skrajnosti guerra a ultranza
vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
preprečitev vojne prevención f de la guerra
biti v vojni estar en guerra
biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
vojna izbruhne la guerra estalla
napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
preprečiti vojno prevenir la guerra
začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra

vôjska (-e) f

1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie

2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra

3. pog. servizio militare, leva

4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena

vok samostalnik
(posoda) ▸ wok [kínai serpenyő]Čebulo med mešanjem spražimo v voku in pustimo, da se v omaki ohladi. ▸ A hagymát kevergetve megpirítjuk a wokban és hagyjuk, hogy a szószban kihűljön.

vol² [vɔl] masculin let(enje), polet; jata

vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko

volar [-ue-] v zrak pognati, razstreliti; figurativno razdražiti, razsrditi, ogorčiti; letati, leteti

volar al cielo v nebo zleteti; fig umreti
echar (ali sacar) a volar razširjati, med ljudi prinašati
a vuela pluma naglo, bežno
vuelvo volando v trenutku bom nazaj
partir volando odleteti
pasar volando preleteti, mimo leteti
salir volando izleteti; hitro ven steči
volarse odleteti
volarse los sesos pognati si kroglo v glavo

Volcacius (napačno pisano tudi Volcatius, Vulcatius) 3 Volkácij(ev), Vulkácij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Volcacius Volkacij, Verov (Verres) prijatelj, eden od soudeleženih pri njegovem podkupovanju: Ci.

2. L. Volcacius Tullus Lucij Volkacij Tul, konzul l. 66, nasprotnik Katiline, Cezarjev pristaš, pozneje posredovalec med Cezarjem in Pompejem: Ci.

3. Volcacius Sēdigitus Volkacij Sedigit, pesnik okrog l. 100, je v svojem pesniškem kanonu razvrstil pisce komedij paliat po njihovi vrednosti, vendar po nekoliko čudnem zaporedju: Gell.

4. Volcacius Tullus Volkacij Tul se je pod Cezarjem bojeval v Galiji in pozneje pri Dirahiju: C.

5. Volcacius Gallicānus Volkacij Galikan je v času cesarja Dioklecijana baje popisal življenje rimskih cesarjev; ohranil se je le življenjepis Avidija Kasija.

vólja (-e) f

1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà

volk¹ [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
grivasti volk Mähnenwolf
prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
rdeči volk Rotwolf
obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
pasti med volkove unter die Wölfe geraten
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
človek človeku volk homo homini lupus

vólk zool lobo m

zeleni volk (kem) acetato m de cobre; cardenillo m; (vrtavka) trompo m, peón m
podenje volka juego m del peón (ali de la peonza)
volk v ovčji koži (fig) el lobo con piel de cordero, cara f de beato con uñas de gato
biti lačen kot volk tener un hambre de lobo; med excoriación f (entre las piernas), intertrigo m
treba je tuliti z volkovi (fig) dondequiera que fueres, haz como vieres; quien con lobos anda, a aullar se enseña

volūtō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. k volvere)

1. valjati, valiti, kotaliti, kotati, viti, zvijati, vrteti, sukati, obračati: amphoras per terram Col., pilas Plin. kotaliti, zvijati, pelagus Lucan. naprej valiti; pren.: saeva feroci volutat corde somnia Sen. tr. ima grozne sanje, cum inter spem metumque animum volutaret Iul. Val. je omahoval med upom in strahom; refl. in med. valjati (valiti) se, kalužati se: in quo (sc. pulvere) se mula volutaverit Plin., iumentum … se inveneris volutare Veg., dum aper se volutat Ph., quid facimus in Verre (Verres = Merjasec), quem in luto volutatum totius corporis vestigiis invenimus? Ci., volutari in pulvere, in luto Varr., sus gaudet caenoso lacu volutari Col., in levi … glacie … volutabantur L. so drčali (drseli) sem in tja, ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L. da se ne premetava (vrti) semintja, volutari super iacentia poma Plin., toto corpore super aureorum acervos volutatus est Suet., volutatur fretum Cu. se vali naprej, volutatus aër Sen. ph. strujajoči zrak, frater volutatus est ad pedes inimicissimi Ci. je pokleknil (padel na kolena, se je vrgel) pred … sovražnika, cum tibi pueri ad pedes volutarentur Corn., animi volutantur Ci.; pt. pr. v refl. pomenu: genibus volutans haerebat V. valjajoč se pred koleni, na kolenih pred … , per cava saxa volutans O., in sacco et cinere volutantes Tert.; volutari v obscenem pomenu: Petr., Tert., volutari in domesticis germanitatis stupris Ci., volutari cum sororibus Ci., cum serpente Iust.; pt. pr. z med. pomenom: volutantes adulteri Sen. rh., volutans cum piscatore Plin.; pren. volutari valjati se v čem = ukvarjati se s čim, biti v čem, početi kaj: cum omnes in omni genere et scelerum et flagitiorum volutentur Ci. ep., in omni dedecore volutari Corn., inter mala volutor plurima Sen. ph., gravia, in quibus volutabatur Sen. ph.

2. metaf.
a) (glas ali glasove) „valiti“ = (glas, glasove, zvok) širiti, razširjati, dajati od sebe (glas, glasove, zvok): fit strepitus tectis vocemque per ampla volutant atria V. in njih glas se širi (se razlega) po … dvorani, consonat omne nemus vocemque inclusa volutant litora V. in oglašajo se … bregovi, flamina … caeca volutant murmura V. se oglašajo z zamolklim vršenjem, zamolklo vršijo, confusa verba volutare O. spravljati v obtok.
b) premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati: hanc rem in pectore Pl., hoc volutare in animo L., volutare aliquid animo Ci., T., multa secum (sam pri sebi) animo L., haec ipse suo tristi cum corde volutat ali secumque ita corde volutat V., volutare condiciones cum amicis L., secum matris violentiam T., quid intra animum (v glob(oč)ini svojega srca) volutaverim T., sensiferos motus quaedam vis menti' volutat Lucr.; z odvisnim vprašanjem: id … tacitus … mecum ipse voluto, si valeam meminisse V., volutare secum quonam modo Germanici liberos perverteret T.; z de: cum de consulibus in annum creandis solus mecum volutarem Aus.
c) act. zaposlovati: mentio regis tacitis cogitationibus volutavit animum L.; med. volutari ukvarjati se s čim, baviti se s čim, pečati se s čim, biti zaposlen s čim: qui in veteribus erit scriptis studiose et multum volutatus Ci.

voyage [vwajaž] masculin potovanje; vožnja (sem in tja)

voyage d'affaires, d'agrément, d'études, en groupe (ali: collectif), de noces poslovno, turistično, študijsko, skupinsko, poročno potovanje
voyage en Amérique; à Rome potovanje v Ameriko, v Rim
aller; partir en voyage iti na potovanje
voyage d'aller et retour potovanje tja in nazaj
voyage de début; inaugural prvo potovanje (ladje)
voyage d'essai poskusna vožnja
le grand voyage (figuré) smrt
voyage à travers l'Europe potovanje po Evropi
les gens du voyage cirkuški artisti
train qui fait le voyage Ljubljana-Belgrade vlak, ki vozi med Ljubljano in Beogradom
être en voyage biti na potovanju
faire un voyage napraviti potovanje
agence féminin; chèque masculin; frais masculin pluriel de voyage potovalna agencija, ček, stroški
bon voyage! srečno pot!

vpíti² (vpíjem) imperf.

1. gridare, strillare, sbraitare:
vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
vpiti na pomoč gridare aiuto

2. pren. stridere; contrastare; gridare:
barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo

3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta