Franja

dispositus, le abl. sg. -ū, m (dispōnere) pravšnja uredba, odredba: dispositu provisuque civilium rerum peritus T. veščak le v odredbah in ukrepih.

disposizione f

1. določilo; odredba; odlok; ukaz; volja:
le disposizioni ministeriali ministrske odredbe
sono le sue ultime disposizioni to je njegova poslednja volja

2. razpored, razporeditev

3. razpoloženje

4. nagnjenje, dar:
avere disposizione per la musica biti nadarjen za glasbo

5. med. dispozicija, nagnjenost

6. razpolaga:
essere a disposizione di qcn. biti komu na razpolago

disputer [dispüte] verbe intransitif diskutirati (de, sur o); tekmovati (de quelque chose v čem); vieilli prepirati se, prerekati se; verbe transitif spodbijati, oporekati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); lastiti si, zahtevati; trditi; familier ošteti, ozmerjati

se disputer prepirati se (quelque chose kaj, avec quelqu'un s kom)
disputer un combat, un match, la victoire boriti se za zmago
disputer de luxe tekmovati v razkošju
disputer le terrain (militaire, figuré) žilavo braniti svoj položaj, braniti vsako ped zemlje (pred sovražnikom)
disputer la première place à quelqu'un boriti se s kom za prvo mesto
disputer d'un, sur un sujet diskutirati o kakem predmetu
ces employés disputent de zèle ti uslužbenci tekmujejo v vnemi
je ne te dispute pas ce mérite ne spodbijam ti te zasluge
le disputer à quelqu'un en quelque chose kosati se, tekmovati s kom v čem
(sport) le match s'est disputé hier tekma je bila odigrana včeraj
des goûts et des couleurs, il ne faut pas disputer (proverbe) o okusih in o barvah se ni treba prerekati, je vsak prepir odveč

disque [disk] masculin, sport disk; signalna plošča; številčnica; okrogla plošča; gramofonska plošča

disque d'appel številčnica pri telefonu
disque de contrôle de stationnement (automobilisme) vrsta parkometra (v Parizu)
disque de longue durée, microsillon, à rotation lente long play gramofonska plošča
disque tournant (technique) obračalna plošča, okretnica
lancement masculin du disque (sport) met diska
changer de disque menjati ploščo
lancer le disque metati disk
mettre un disque sur l'électrophone dati ploščo na elektrofon

dissalare v. tr. (pres. dissalo)

1. kem. razsoliti, razsoljevati; desalinizirati

2. razsoliti, razsoljevati:
dissalare il baccalà razsoliti slanik

3. odstraniti sol, očistiti soli:
dissalare le acciughe očistiti sardone

dissēminō -āre -āvī -ātum razsejati; le pren. = razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): Ap., Amm., omnia … disseminare … in orbis terrae memoriam sempiternam Ci., disseminatus sermo Ci., latius opinione disseminatum est hoc malum Ci.; z dvojnim acc.: causas morbi intemperiem ebrietatis disseminare Iust.

dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti

dissociō -āre -āvī -ātum

1. razdružiti (razdruževati), razcepiti (razcepljati), ločiti, osamiti: barbarorum copias T.; pesn. (o prostorski ločitvi): quod queat artas dissociare intus partīs Lucr., ni (montes) dissocientur opacā valle H., dissociata locis concordi pace ligavit O., spatium (sc. inter Italiam et Siciliam), quod dissociat consortia terrae Sil., Pentapolis a Libya dissociata Amm.; klas. le pren.: murum dissimilitudo dissociat amicitias Ci., homines antea dissociatos … sermonis vinculo colligavit Ci. ki so prej živeli nedružabno, d. disertos a doctis Ci. ločiti, razločevati, causam suam T. svojo zadevo ločiti od zadeve drugih = odstopiti od zveze, d. regale matrimonium Amm. razvezati.

2. pren. ločiti = odtujiti (odtujevati) koga od koga (koga komu), razdvojiti (razdvajati): dissociatis animis civium N., d. legionem a legione T., populum armis civilibus Front.

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

dissoudre* [disudrə] verbe transitif raztopiti; razkrojiti; razpustiti

se dissoudre raztopiti se, razkrajati se, razpadati
dissoudre du sel dans l'eau raztopiti sol v vodi
dissoudre un mariage razvezati, razveljaviti zakonsko zvezo (zakon)
dissoudre une société, un parti politique, l'Assemblée nationale razpustiti društvo, politično stranko, narodno skupščino
notre société se dissout naša družba se razkraja
Assemblée féminin dissoute razpuščena (narodna) skupščina
faire dissoudre du savon dans l'eau pustiti, da se milo raztopi v vodi
le sucre se dissout dans l'eau sladkor se raztopi v vodi

dissuō -ere -suī -sūtum (šiv) razparati; le pren. na široko razganiti (razgibati), na široko odpreti (odpirati): tunicam Hier., dissutis undique mālis Pers. s široko odprtimi usti; pesn.: altera (Nais) dissuto pectus aperta sinu O.; z abstraktnim obj. „razparati“ = razdružiti, razvezati, razdvojiti: amicitiae sunt … dissuendae magis quam discindendae Ci. (gl. discindō), recentem amicitiam scindere potius quam dissuere Hier., d. tenacium matrimoniorum nexūs Arn.

distánca (-e) f

1. knjiž. (razdalja; oddaljenost tudi časovna) distanza

2. pren. distanza:
imeti, zavzeti distanco do tenere, mantenere, rispettare le distanze da

3. mat. distanza

distanza f

1. razdalja; oddaljenost:
la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
distanza di sicurezza avto varnostna razdalja

2. mat. dolžina, razdalja

3. šport proga (dolžina):
gara su lunga distanza tek na dolge proge
vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)

4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost

5. pren. razlika

distinguer [distɛ̃ge] verbe transitif razločevati, razlikovati; karakterizirati; spoznati, jasno videti; odlikovati; da(ja)ti prednost (quelqu'un komu)

se distinguer razlikovati se (de od); odlikovati se; postati razločen, jasen
les jumeaux sont difficiles à distinguer dvojčke je težko razlikovati
je ne distingue pas le seigle du blé ne ločim rži od pšenice
distinguer une maison à l'horizon razločiti, spoznati, jasno videti hišo na obzorju
sa démarche le distingue immédiatement takoj ga je lahko spoznati po njegovi hoji
se distinguer par son savoir odlikovati se po svojem znanju

distinguō -ere -stīnxī -stinctum (prim. īnstīgō), „z barvami razločiti“, od tod

1. raznoliko (po)barvati, (po)pisati, pestro (po)slikati, (po)risati: iam tibi lividos (proleptični atrib.) distinguet autumnus racemos H. ti bo raznoliko pomodrila, nigram medio frontem distinctus ab albo O. z belo liso sredi črnega čela, auro album d. Cu. pretkati.

2. raznoliko (o)krasiti, (o)lepšati, (o)zaljšati, (na)kititi, obložiti s čim: pocula ex auro, quae gemmis erant distincta clarissimis Ci., distincta gemmis fulgentibus pocula Lact., litora distincta tectis et urbibus Ci., via illa nostra castris Threiciis distincta Ci., gladius, cuius vagina gemmis distinguitur Sen. ph., planitiem eius crebris distinguentibus rivis Cu. poživljajo, d. vestem clavo Sil., parietes lapide Suet., silva … palmeto et opobalsameto distinguitur Iust., distincta radiis corona Fl. žarni venec; pren.
a) (o govoru): d. orationem Ci., L., id non debet esse fusum aequabiliter per omnem orationem, sed ita distinctum, ut … Ci. ampak mora biti tako razporejeno, da …
b) kaj premenja(va)ti, spremeniti (spreminjati), nekaj spremembe da(ja)ti čemu: ut … voluptas distingui possit Ci., d. historiam varietate locorum Ci., ab quibus utrisque variatur aliquid, distinguitur Ci. ki oba (pesnik in glasbenik) nekaj spreminjata in premenjavata (= glasovno vrsto in časovno mero), hoc carmen (pesništvo) … , quod apte quantaslibet occupationes curasque distinguit Plin., d. cenam comoedis, graviora opera lusibus Plin. iun., epulas ludo Sil.

3. odločiti (odločevati), ločiti, oddeliti (oddeljevati), deliti: onus inclusum (zemljo) eodem numero O., vites semitis decumanisque Col.; occ. lase na prečo počesati: crinem doctā manu Sen. tr., capillum Ap., cedo acum crinibus distinguendis Tert., caput (= capillum) acu d. Cl.

4. pren. razločiti (razločevati), razlikovati, ločiti: Sil., Suet., Amm., servos Ci., crimina Ci., T., artificem ab inscio, Granium a Cassio, vera a falsis Ci., vero d. falsum H., d. oratorum genera aetatibus Ci., voces in partes Ci., distingui intervallis Ci., fetus suos non distinguunt ferae Sen. ph., simiarum genera caudis inter se distinguuntur Plin., d. genera causarum Q., dies ordine Iuv., ut discretus labor fortes ignavosque distingueret T.; z odvisnim vprašanjem: quid inter naturam et rationem intersit, non distinguitur Ci.; v absolutnem abl.: non distincto, suā an alienā manu T. ne da bi se bilo razločilo; occ.
a) gram. z ločili ločiti: versum Q., exemplaria Suet.
b) konč(ev)ati: contationem (= cunctationem) Ap.
c) dognati, poravnati, razsoditi (razsojati): causas Lamp., Cod. I., iurgia Amm. — Od tod adj. pt. pf. distinctus 3, adv. -ē

1. raznoliko (po)barvan, pester, barvit, pisan: distinctae floribus herbae, retia maculis distincta O.

2. raznoliko okrašen, ozaljšan, uravnan: urbs delubris distincta, Cynosura stellis distincta, caelum astris distinctum Ci., vitae genus distinctum Plin. iun.

3. raznolik, mnogovrsten: illa (Macedonum) phalanx … unius generis, Romana acies distinctior L.

4. strogo ločen, določen (-čna -čno): d. gradus dignitatis Ci., distincta genera esse delictorum Ci.; (o govoru) razločen, jasen in določen, natančen: sermo Q., apte, distincte, ornate dicere Ci., distincte scribere Ci., cum in eo (libro) distinctius (natančneje) dictum sit, disperse (le tu in tam) autem de confirmatione Ci., distinctius in Graeco reperias ϑεοσέβειαν Aug.; pren. (o govorniku) jasen in določen = jasno in določno govoreč: in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci., utroque (sc. C. Graccho et Crasso) distinctior … Cicero T.

5. po času različen, časovno oddaljen: Hesiodus circa CXX annos distinctus ab Homeri aetate Vell.

distribuer [-büe] verbe transitif (raz)deliti, razdeljevati, porazdeliti; razvrstiti; širiti; dodeliti (delo); distribuirati

distribuer des cartes aux joueurs razdeliti karte igralcem
distribuer des vivres à la population razdeliti živila prebivalstvu
distribuer des tracts dans les rues deliti, širiti letake na ulici
distribuer des prix razdeliti nagrade
distribuer son travail, sa tâche à chacun dodeliti vsakomur njegovo delo, njegovo nalogo
distribuer les caractères (typographie) porazdeliti črke po predalčkih (po uporabi)
le réseau électrique distribue le courant električno omrežje razdeljuje, pošilja (električni) tok

distruzione f rušenje; uničenje; razdejanje:
le distruzioni della guerra vojna razdejanja

dišáti sentir, avoir un parfum, répandre (dégager, exhaler) une odeur, fleurer quelque chose; être au goût de, plaire à

dobro (slabo) dišati sentir bon (mauvais)
po plinu diši ça sent le gaz
po prismojenem dišati avoir un goût de brûlé, sentir le brûlé
to mi diši c'est de (ali à) mon goût, cela me plaît
nič mi ne diši je ne trouve goût à rien, je n'ai aucun appétit
to vino mi (izredno) diši je trouve ce vin bon (excellent)

dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

2. prst (na rokavici)

3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu

diurnus 3 (diū¹ kakor nocturnus: noctu)

1. dneven, podneven: stella Pl. danica, jutranjica, lumen Lucr., O., Sen. ph. ali lux Lucr. dnevna svetloba, currus O. sončni voz, horae V., tempus diurnum et nocturnum Ci., labores diurni nocturnique, metūs diurni nocturnique Ci., diurna nocturnaque itinera C., d. vestimentum Varr. fr., diurna nocturnaque munia T.; enalaga: nocturnum furem et diurnum interficere Ci., vos exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. jemljite v roke ponoči in podnevi, tako tudi: non cessavere poëtae nocturno certare mero, putere diurno H.

2. enodneven, za en dan, vsakdanji: opus Ci. ali actus Suet. dnevni opravek, cibus L. vsakdanji obrok, victus Suet. vsakdanja hrana, mercede diurna conductus H. na dnino, d. quaestus Cu. dnevni zaslužek, dnina, aetatis fata diurna suae O. le enega dne. — Subst.

1. diurnum -ī, n
a) (sc. frumentum) dnevni odmerek živeža, dnevni obrok: Sen. rh., Sen. ph., Suet., It.
b) (sc. commentariolum) dnevnik = dnevni zapisnik, ki ga je pisal suženj: Isid., longi relegit transversa diurni Iuv.

2. diurna -ōrum, n
a) = dies (pl.): noctibus, diurnis Cael. ponoči in podnevi.
b) dnevna poročila, dnevna kronika, državni časnik, sprva diurna acta, diurna populi Romani acta T., potem samo diurna: diurna populi Romani per provincias, per exercitus … leguntur T.
c) vsakdanje potrebščine: Arn.