Franja

fastīgō -āre -āvī -ātum (fastigium) napraviti, da se kaj poševno ali šilasto vzdiguje (vzpenja), od tod

I. kaj navzgor zožiti, zašiliti: Sil.; nav. refl. se fastigare ali med. fastigari poševno se dvigati, šilasto se končevati, biti šilast (koničast): Africa se molliter fastigat Mel., folia … in exilitatem fastigantur Plin. Sicer skoraj le pt. pf. fastīgātus 3, adv. -ē

1. ki se poševno dviga, poševno vzpenjajoč se, položen, strm: testudo fastigata L., collis est in modum metae in acutum cacumen … fastigatus L., eaedem (stellae) breviores et in mucronem fastigatae Plin.

2. navzdol poševen, položen, nagnjen, kot adv. poševno: collis leniter fastigatus C., signa … non directe ad perpendiculum sed fastigate … defixerat C. —

II. pren.

1. povišati: statum celsitudinis aliquā re Sid. Od tod adj. pt. pf. fastigātus 3 vzvišen, visok: duo fastigatissimi consules Sid. prevzvišena, felicitas fastigatissima Sid. na vrhuncu stoječa.

2. z naglasnim znamenjem opremiti: M. — Soobl. fastīgiō -āre: M., Isid. (tudi pri Plin. najdemo (po nekaterih verzijah) dvakrat to obl.).

fateor -ērī, fassus sum (iz fārī; prim. osk. fatium „fari“, gr. φατίζω)

1. priznati, privoliti v kaj, ne tajiti, izpovedati (se); abs., pogosto kot vrinek: Kom., est labor, non nego; pericula magna, fateor Ci., eum securi percussum esse negat fateris Ci., sum illorum, ut ipse fateor, familiaris Ci., Anna, fatebor enim, … solus hic inflexit sensūs V., da veniam fasso O., fassus pudor O. ko je priznal, nam fateor, merui et sum digna perire O., et, fateor, volui sub eodem cortice condi O., ignosce fatenti Tib., ad fatendum impulsus Q. Z raznimi določili: z obj. v acc.: Pl., Val. Fl., Suet., verum f. Ci., Cu., f. vera, delicta, nefas, insanos amores O., paupertatem O. ne prikrivati, peccatum H., haec ego non ferro, non igne coactus fatebor Pr., f. culpam suam Q.; s predikativnim acc.: Lact. domūs (eum) servatorem fatentur O., fassus huius spectaculi debitorem Sen. rh.; z de: Vop., de facto turpi f. Ci. povedati resnico o … , de se f. L., Cu.; z inf.: dei non posse fatentur O., qui servitium ferre fatentur O., vitamque fatebor accepisse simul O.; pogosteje z ACI: Pl., Ter., Q., Suet., si quis se amici causā fecisse fateatur Ci., fatetur adversarios eos vere dicere Ci., fatetur se peccasse Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Cels., quae deinde agitet fortuna, fateri (hortor) V., quid cuperet, fassura fuit O.; s quod (da): quod, quanto plura parasti, tanto plura cupis, nulline faterier (= fateri) audes? H.

2. pren. prijaviti, ovaditi, (po)kazati, razodeti: Plin., Fl., Lact., Pall., eadem Galli fatentur S., iram vultu T., animam pallore O., causam amoris O., fassaque me flammasque meas O., fassus deum O. razodeti se bogu, fassae manūs O., f. curam Val. Fl., morbum vultu Iuv., dolorem Suet.; z ACI: Val. Fl., Q., Iuv., Fl., nil oriturum alias, nil ortum tale fatentes (arae) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Fl.; occ.: modus fatendi določni naklon: Varr., Q. — Glag. v pass. pomenu: qui (ager) publicus esse fateatur (po drugih: quem publicum esse fateatur) Ci., vulgo fatebitur utique minorem eum legasse, si … Ulp. (Dig.) priznati bo treba.

father² [fá:ð ə] prehodni glagol
sploditi, biti oče; priznati očetovstvo; posinoviti, pohčeriti
figurativno prisvojiti si; prevzeti odgovornost; skrbeti

to father s.th. on (ali upon) s.o. pripisovati komu kaj
to father a cause zavzeti se za kaj

fatto¹ agg.

1. narejen, oblikovan, izdelan:
persona ben fatta postavna oseba
come Dio l'ha fatto gol, nag
è fatto così takšen je
com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

2. zrel:
frutti fatti zreli plodovi
uomo fatto zrel človek
ragazza fatta zrelo, godno dekle
a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

3. opravljen, izvršen, storjen:
ben fatto! odlično!
a conti fatti pren. končno, navsezadnje
è fatta ni pomoči; kar je, je
detto fatto rečeno, storjeno
è presto fatto takoj

4. primeren:
essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj

fault¹ [fɔ:lt] samostalnik
napaka, hiba, pomanjkljaj, pomota; krivda
geologija prelomnica
lov zguba sledi
elektrika zguba električnega toka, slaba izolacija
tehnično motnja, defekt

to be at fault zgubiti sled; biti v zadregi; motiti se
to find fault with s.o. grajati koga, očitati komu kaj
for fault of zaradi pomanjkanja
to a fault več kakor je prav, pretirano
a fault confessed is half redressed priznanje krivde zmanjša kazen
geologija fault plane dislokacija
trgovina with all faults na kupčev riziko
in fault kriv česa
generous to a fault preradodaren

Faust, die, (-, Fäuste) pest; die Faust ballen stisniti pest; mit geballten Fäusten s stisnjenimi pestmi; auf eigene Faust na lastno pest; mit eiserner Faust z železno roko; mit der Faust auf den Tisch schlagen udariti s pestjo po mizi; aus der Faust essen jesti z roko/z rokami (brez pribora); die Faust im Nacken spüren biti pod pritiskom; die Fäuste hochnehmen pripraviti se na kaj; die Fäuste oben haben biti pripravljen na boj; das paßt wie die Faust aufs Auge to se prilega ko kravi sedlo

faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
faute de calcul računska napaka
faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
faute d'impression tiskarska napaka
faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
sans faute nezmotljivo, gotovo
vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
faute de mieux ker ni nič boljšega
faute de savoir ker nisem vedel
faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
faute de quoi drugače, sicer
c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
exempt de faute brez napake
corriger une faute popraviti napako
être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
se sentir en faute čutiti se krivega
tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh

favore m

1. naklonjenost:
godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
parlare in favore govoriti v prid
incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
prezzo di favore izjemna, ugodna cena
biglietto di favore brezplačna vstopnica

2. usluga:
fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
per favore prosim

3. pomoč, prid:
testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema

favour¹ ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem

to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči

feed^*1 [fi:d]

1. prehodni glagol (on, with)
pitati, rediti, krmiti, pasti, hraniti; vzdrževati (ogenj); oskrbovati; netiti (strasti); podajati (žogo); dolivati (vodo)
gledališče prišepetavati

2. neprehodni glagol
jesti, žreti, hraniti se; rediti se; napasti se

pogovorno to feed the fishes imeti morsko bolezen
to feed one's eyes on z očmi kaj požirati
to feed out of s.o.'s hand biti domač, krotek

feilen piliti (an etwas kaj) (tudi figurativ), dodelati

Feld, das, (-es, -er)

1. polje, (Acker) njiva, im Garten: poljina

2. Heerwesen, Militär bojišče

3. Sport igrišče

4. beim Radrennen, Langlauf usw.: skupina, glavnina

5. (Bereich) (strokovno) področje aus dem Feld schlagen premagati; ins Feld führen figurativ navajati; zu Felde ziehen (gegen) boriti se (proti), iti v boj; (proti), napadati (koga, kaj), spustiti se v boj (z); das Feld räumen Heerwesen, Militär , figurativ umakniti se; das Feld behalten Heerwesen, Militär obdržati položaj, figurativ ubraniti svoj prav

felicitarsi v. rifl. (pres. mi felicito)

1.
felicitarsi di qcs. veseliti se česa

2.
felicitarsi con qcn. per qcs. čestitati komu za kaj

féliciter [-site] verbe transitif

féliciter quelqu'un de quelque chose čestitati komu za kaj; izraziti svoje priznanje (quelqu'un komu)
se féliciter imeti se za srečnega, čestitati si, biti vesel (de quelque chose česa)
félicitez-vous de n'avoir pas suivi son conseil bodite veseli, da niste poslušali njegovega nasveta

fenêtre [fənɛtr] féminin okno

fausse fenêtre slepo okno
fenêtre basculante, à coulisse(s), à guillotine nihalno, smuško, vzdižno okno
appui masculin de fenêtre okenska polica, naslonilo
battant masculin, châssis masculin de fenêtre okensko krilo, okenski okvir
la fenêtre donne sur la rue okno gleda, je obrnjeno na ulico
jeter par la fenêtre vreči skoz okno
jeter son argent par la fenêtre (figuré) denar skoz okno metati
se mettre à la fenêtre postaviti se k oknu, nasloniti se na okno
ouvrir une fenêtre (figuré) dovoliti pogled (sur quelque chose v kaj)
regarder par la fenêtre gledati skoz okno
retenir un coin côté fenêtre rezervirati si sedež pri oknu
il faut passer par là ou par la fenêtre (figuré) tu se ne da nič spremeniti, ne gre drugače

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

feria ženski spol praznik, dan počitka, počitek; (letni) semenj, (vele)sejem

feria de muestras vzorčni sejem
puesto de feria semanjska stojnica, lesenjača
hacer feria de u/c razkazovati kaj
ir a la feria iti na semenj
ferias pl darila s sejma

feriō -ire (—) (—) (prim. gr. φάρω cepim, φάρος brazda, φαρόω orjem, φάραγξ globel, lat. forāre, forus)

1. udariti, biti koga, kaj, na (ob, v) koga, kaj, tolči, suniti, prebosti: femur Pl. po stegnu fores Pl., parietem saepe feriens Ci., murum ariete f. S. razmajati, undae feriunt litora V., socii feriunt mare V. (namreč z vesli =) veslajo, stricto retinacula ferro f. V. presekati, latus ense ferit V. prebode, cum ense ferit Progne (= Procne) O. conclamat seque ferit V. pectoraque ipsa ferit O., f. pede terram O., saxa tridente O., aquas ferioque trahoque (pri plavanju namreč) O., f. subtemen O. zabiti, cornu ferit ille (caper) O., bode, calce feritur aselli O., tabulae laterum feriuntur ab undis O., venti aquas feriunt Lucan., f. pede uvas grozdje mastiti, tlačiti, asses Plin. kovati, f. malleo tabulam Cels., pugno vel calce Q., f. hastis scuta Amm.; abs. contra f. S., caesim, punctim f. Veg.; pren. feriunt summos fulgura montes H. strele udarjajo v najvišje gore, clamor ferit aethera V. sega do neba, sublimi feriam sidera vertice H. dotikal se bom zvezd, zadeval bom ob zvezde (preg. izraz samozavesti), balba feris annoso verba palato H. jecljaš z jezikom, zadevajočim ob … dum ferit carmina O. poje (pesmi) brenkajoč na plunko, sonat vox ut feritur Q. ko se zaglasi; occ. (za)klati, poraziti: Diespiter populum Romanum sic ferito, ut ego hunc porcum hic hodie feriam L. f. vaccam ense V., agnam H.; od tod pogosto s prolept. obj. (z aliteracijo) foedus ferire skleniti zvezo (s klanjem darilnega živinčeta): Varr, Fl., Amm., foedera feriebantur provinciarum (s provincami) Ci., Tarchon iungit opus foedusque ferit V., inbesne me, rex, cum patre patrato populi Albani foedus ferire? L.; pren.: ut tu urmorum turpissimorum cotidie foedera ferires? Ci.

2. ubiti, ustreliti, usmrtiti: Val. Fl., Q., Lamp. hostem qui feriet, mihi erit Carthaginiensis Enn., f. hostem, leonem aliquem cuspide, ense, telo V.; occ. securi ferire (po obsodbi) obglaviti, usmrtiti: Hirt., cum securi cines Rom. ferirentur Ci. ut ille archipirata securi feriretur Ci.,

3. zadeti: tendit arcus pendentemque ferit (sc. sagitta) O., iuvenis (illius) ferit ora sarissā O.; metaf.: medium f. Ci. držati se srednje poti, sensum Ci. prizadeti, učinkovati, multa patent … , quae fortuna (udarci usode) feriat Ci., his spectris si oculi possent feriri Ci., res feriunt aciem oculorum ali oculos Lucr., acre ferit frigus Lucr. je občuten, f. aliquem Pl., Amm. ali aliquem munere Ter. ali arte viros Pr. opehariti koga (za kaj), prekaniti -, varati -, prevarati ga; f. aliquem condemnatione centum librarum auri Cod. I. kaznovati.

Opomba: Klas. so le iz prezentovega debla tvorjene oblike; obl. pf. in sup. se nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. īcere in percutere. Neklas.: pf. feriī Char., pt. fut.. ferītūrus Serv. — Sinkop. impf. ferībant O., fut. act. peribō Char.

fermare

A) v. tr. (pres. fermo)

1. ustaviti (tudi pren.):
mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

2. prišiti, pritrditi:
fermare un bottone prišiti gumb
fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

3. zapreti:
fermare la porta zapreti vrata

4. pravo pripreti

5. rezervirati:
fermare una camera rezervirati sobo

B) v. intr. ustaviti se:
il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

1. ustaviti se:
non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

2. zadržati se, ostati:
mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

3. naseliti se, ustaliti se:
fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu

fermé, e [fɛrme] adjectif zaprt, nedostopen; neobčutljiv

fermé aux mathématiques trde glave za matematiko
avoir L'esprit fermé à quelque chose ne imeti smisla, razumevanja za kaj
visage masculin fermé zaprt, sovražen obraz