Franja

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi

līber² (stlat. leiber) -era -erum, adv. -ē (iz italskega *louferos, indoev. kor. *leu̯dh- rasti, naraščati, indoev. *léu̯dhei̯es naraščaj, svobodni ljudje; prvotni pomen besede līber je „domačega rodu“, „rojak“, „rodovinec“, in zato „svobodnjak“, naspr. „podvrženi narodi“; prim. gr. ἐ-λεύϑερος prost, svoboden, sl. ljudje, ljudstvo = hr. ljûdi = lit. liáudis, stvnem. liut = nem. Leute)

I. prost, svoboden = nevklenjen, brez spon (naspr. vinctus): Pl., Sen. ph., libera bracchia O. —

II. metaf.

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen, neoviran, samostojen, neovrt, nezadrž(ev)an, neprisiljen (naspr. restrictus): libero corde fabulare Pl., l. adulescens Ter., l. adulescentia Ci., dictum est ab eruditissimis viris nisi sapientem liberum esse neminem Ci., tibi uni vexatio direptioque sociorum impunita fuit ac libera Ci., animo soluto liberoque esse Ci., liberae sunt nostrae cogitationes Ci., caelo libero frui Ci., Sen. ph., Lact. svoboden zrak, liberiore frui caelo O. svobodnejši zrak, liberum tempus nobis dabitur Ci. neomejen, otia liberrima H. povsem brezdelen čas, popolna brezdelica, popolno brezdelje, quaestio l. Ci. splošna = ne vezana na osebo ali na čas, oratio l. aut expressa Ci. samoodsebna (spontana) ali izsiljena izjava, verborum licentia liberior Ci., l. fastidium Ci., libera consuetudo peccandi Ci., l. custodia Ci., S., L., Vell., T. prost pripor (zapor) v hiši kakega imenitnega državljana, libero conclavi servare Ci. v prostem priporu imeti, nunc pede libero pulsanda tellus H., l. campus L. odprto, l. spatium L., Cu. prost, nezaseden, faenus L. z nobenim zakonom omejene oderuške obresti, liberā fide incepta exsequi L. ne vezan na nobeno dano besedo, libero mendacio uti L. kar naravnost lagati, brž se zlagati, legati cum liberis mandatis venerunt L. brez določenega naročila, z neomejenimi pooblastili, l. conquestus L., liberum arbitrium alicui permittere (de aliquo) L., liberum arbitrium mortis T., liber per vacuum posui vestigia H. tako, da sem ohranil izvirnost, liberrima indignatio H. ali liberior inter mutuas querellas dolor (očitanje nejevolje) Cu., aqua liberior O. prosteje tekoča = morje, vitae liberioris iter O., sententia paulo liberior Q., liberiores numeri Q., libere respirare Ci., liberius meare spiritus coeperat Cu.; liberum habere aliquid imeti kaj v svoji moči (v svoji oblasti, svoji volji prepuščeno, na razpolago): cum noctem ad erumpendum liberam habuissent L., populum liberum habiturum (sc. consulatum) ac daturum ei L. bo razpolagal (s konzulatom); liberum est alicui (z inf.) svobodno je, na voljo je komu, od volje koga je odvisno, volji koga je prepuščeno: Ci., Q., Plin. iun., enako brez dat.: Plin.; neque … liberum id vobis Philippus permittet L. vam tega ne bo dal na voljo; v abs. abl.: libero (= cum ei liberum esset), quid firmaret mutaretve T.; occ.
a) svoboden v razsojanju in volji, prost, neprisiljen, neprevzet, nepristran(ski): comitia C., liberum iudicium senatūs propter metum non fuit Ci., hoc liberiores et solutiores sumus Ci.
b) svoboden v mišljenju in govorjenju, prostodušen, odkritosrčen, sproščen, naraven, srčen, brez strahu: magis liberā linguā uti Pl. svobodneje govoriti, l. animus Ci., liberiores litterae Ci. ep., liberrime Lolli H., vocem liberam mittere L., liberrimum hominum genus, comici veteres tradunt Q., libere facere, dicere Ci., magis accusatorie quam libere dixisse Ci., liberius loqui Ci., N., liberius dicere, maledicere liberius H., liberrime profiteri N. l. confiteri C.
c) razbrzdan, neobrzdan, razuzdan, nezmeren, razvraten, prostopašen, samopašen, objesten: turba temulentorum Ci.; o stvareh: lustra Pl., convivium Ci., amores soluti et liberi Ci.; z gen.: quam liber harum rerum multarum siet Pl.; adv.: vivere libere Ci., liberius vivere N., liberius vivendi potestas Ter.
d) prostovoljen, radovoljen, sam od sebe: ipsaque tellus omnia liberius nullo poscente ferebat V.
e) prost vsake obveze, ne(ob)vezan: liberi ad causas solutique veniebant Ci. (= nepodkupljeni z darili).

2. prost, oproščen, brez česa; ker ima liber pass. pomen, se nav. veže s samim abl. (separationis): robustus animus … omni est liber curā et angore Ci., liber religione animus L., omni liber metu L., animus cogitationibus aliis liber Q., mens omnibus vitiis libera Q., carcere liber equus O.; zaradi večje jasnosti tudi z a(b): provincia a praedonibus libera Ci., ab observando homine perverso liber Ci. ep. rešen potrebe, da … , liber a delictis Ci., ab omni animi perturbatione liber Ci., mihi a spe, metu, partibus rei publicae animus liber erat S., libera a ferro crura O.; pesn. po gr. skladu z gen.: libera fati … gens Lydia V. oproščen usode (usodne odločitve), liber laborum H., l. revertendi O., l. curarum Lucan., l. discriminis Plin. iun., liberior campi Stat.; enalaga: libera (= curis liberantia) vina H. skrbi osvobajajoča, skrbi preganjajoča vina (prim. sl. „ki utopi vse skrbi“). — Od tod occ.
a) prost davščine, dajatev, službe (tlake), nezavezan: (sc. Mamertini) per triennium … soluti ac liberi fuerunt ab omni sumptu, molestia, munere Ci.; tudi abs.: agros immunīs liberosque arant Ci., l. civitas L.
b) brez dolga, nezadolžen, nezastavljen: ut rei familiaris liberum quidquam sit Ci.
c) o krajih in hišah neobljuden, brez prebivalcev (obiskovalcev), nenaseljen, prazen, pust, nemoten: locus Pl., loca abdita et ab arbitris libera Ci. brez motilcev, lectulus Ci. ep. samska postelja = postelja neoženjenca, liberae aedes L. prazna, brez prebivalcev.

3.
a) kdor je samostojen, svoje volje (sui iuris), državljanski, svoboden, svobodnorojen, svobodnega rodu: facta e serva libera est Pl., aliquem non liberum putare Ci., nemo liber N. noben svoboden mož, inperitos rerum, eductos libere, in fraudem inlicis? Ser. vzgojene kot svobodne (ne kot sužnje); enalaga: libera (liberior) toga, libera vestis O. toga, oblačilo svobodnih, moška toga; kot subst. līber -erī, m svobodnik, svobodnjak (naspr. servus): iure civili qui est matre libera liber est Ci., qui potest iure Quiritium liber esse is, qui in numero Quiritium non est? Ci., eruditio libero non digna Ci., quae (adsentatio) non modo amico, sed ne libero quidem digna est Ci., aut servos aut liberos conducere Ci., talis animus fuit cum in audaces servos, tum in nefarios liberos Ci., repertum esse scitote neque liberum neque servos Ci., quid est turpius ingenuo, quid minus libero dignum? Ci., nec eadem apud principem, magistratum, senatorem privatum tantum liberum ratio est Q., cum liberi servis humilitate animi pares simus; līberī -ōrum, m v pomenu otroci gl. līberī.
b) (o državah, mestih, narodih idr.) politično svoboden = ki mu ne vlada samodržec, drugim narodom nepodvržen, neodvisen, samostojen, samosvoj, pod svojo oblastjo, včasih = svobodoljuben: civitas C., liberam debere esse Galliam C., magnam imperatam Asiae, Syriae regibusque omnibus et dynastis et tetrarchis et liberis Achaiae populis pecuniam exegerat C. narodom z demokratsko ustavo, non ex liberis populis reges requiri Ci., vel regnum malo quam liberum populum Ci., hunc nimis liberum populum libertas ipsa servitute afficit Ci., defugit patriam vir liber ac fortis Ci., ut … , quae (sc. civitates) vectigales Antiochi fuissent, eae liberae atque immunes essent L., provinciae civitatesque liberae Suet., libera ac foederata oppida Suet.

libet (stlat. lubet) -ēre, libuit ali libitum (lubitum) est, v. impers. (indoev. kor. *leu̯bh- ljubiti, rad imeti; prim. skr. lúbhyati hlepi, občuti močno poželenje, lōbháyati vzbuja poželenje, libīdō, lubīdō, sl. ljub, ljubezen, ljubiti, hr. ljûb, got. liufs = stvnem. liob = nem. lieb ljub, drag, got. galaufs zaželen, dragocen, got. galaubjan = stvnem. gilouben = nem. glauben, stvnem. lobōn, lobēn = nem. loben, stvnem. lob = nem. Lob) (z)ljubi se, poljubi se, (za)hoče se, po godu (po volji) je, drago (ljubo) je (komu); abs.: Quid agas, rogitas etiam? Lubet et metuo Pl., age, age, ut lubet Ter., si lubitum fuerit, causam ceperit Ter., adde etiam, si libet (po drugih lubet) pernicitatem Ci.; z dat.: quod tibi lubet, idem mihi lubet Pl., facite, quod vobis lubet Ter., quod cuique libet, loquatur Ci., sin tibi id minus libebit (po drugih licebit), non te urgebo Ci., cetera item, quae cuique libuissent, dilargitus est Suet.; brez dat.: rogita, quod lubet Pl., nihil vident nisi quod lubet Ter., quae (sc. senectus) efficeret, ut id non liberet, quod non oporteret Ci.; z inf.: concedere aliquantisper hinc mihi intro lubet Pl., quae meo quomque animo lubitumst facere Ter., non lubet enim mihi deplorare vitam Ci., non libet plura scribere Ci. nočem, ne ljubi se mi, si mihi liberet accusare Ci., quoniam libitum est vobis me ad haec impellere Ci. Od tod

1. subst. pt. pf. libita -ōrum, n kar se komu zljubi, volja, hotenje: vim, raptus suaque ipsi libita velut in captos exercebant T., vidisse ipsos abripi coniuges ad libita Caesarum T.

2. adj. pt. pr. libēns ali lubēns -entis, abl. sg. -ente in -entī, adv. libenter (lubenter)
a) rad, voljen (voljan), prostovoljen, z dobro voljo, rade volje, drage volje, z veseljem (naspr. invitus): facio lubens Pl., lubens faxim Ter., animo libenti, libentibus animis Ci. iz srca rad(i), animo libentissimo Ci. prav rad, utrum libentes an inviti dabant Ci., cum totius Italiae concursus … facti illius gloriam lubens agnovisset Ci., iam pridem … frigida non lavi magis lubenter Pl., qui … libenter mensam sermonesque suos … comiter impertit Enn., cenare libenter Ca., libenter etiam verbo utor Catonis Ci., fortes etiam libenter oppetunt mortem Ci., adiurans nusquam se unquam libentius cenavisse Ci. ep. z večjim tekom, eius vocem libentissime audio Ci., fere libenter homines id, quod volunt, credunt C., aberat Athenis libenter N., eo libentius N., libenter quatenus id facit H. če ga to veseli; pogosto v abs. abl. me, te … libente na moje, tvoje … veselje: me vero libente dixerit, me libente eripies mihi hunc errorem Ci., quae tam libenti senatu laudarentur Ci., consecutus es, ut libentissimis Graecis nutu, quod velis, consequare Ci. ob največjem veselju (voljnosti) Grkov.
b) zadovoljen, radosten, vesel, boder, dobre (prešerne) volje: hilarum ac lubentem fac te gnati in nuptiis Pl. bodi vesel in dobre volje, unde ego omnīs hilaros, lubentīs (po drugih ludentīs), laetificantīs faciam ut fiant Pl., faciam illos lubentiores Pl.

libre [librɛ] adjectif prost, svoboden, neodvisen

libre arbitre masculin prosta volja
libre à l'entrée carine prost
libre concurrence svobodna konkurenca
libre des droits de douane zacarinjen
à l'air libre na prostem, na zraku
libre de soucis brezskrben
école féminin libre zasebna šola
libre penseur svobodomislec
union féminin libre svoboden (koruzni, divji) zakon, konkubinat
entrée féminin libre prost vstop
zone féminin libre svobodna cona
des propos très libres zelo razbrzdano govorjenje
je n'ai qu'une main de libre imam samo eno roko prosto
avoir, garder son libre arbitre imeti, obdržati svobodo odločanja
être libre comme l'air biti popolnoma svoboden, ko ptiček na veji
être très libre avec quelqu'un biti zelo odkritosrčen s kom
libre à vous d'accepter ou de refuser lahko sprejmete ali odklonite
avoir le champ libre, la main libre imeti popolno svobodo delovanja
donner libre cours à sa colère dati duška svoji jezi

licence, license [láisəns] samostalnik
licenca, dovoljenje, pravica, pooblastilo, koncesija (za obrt); univerzitetno spričevalo; svoboda (govora, tiska); svoboščina; samopašnost, razuzdanost

dog licence dovoljenje imeti psa
licence disk pasja znamka
driving licence vozniško dovoljenje
huating; ali shooting licence lovsko dovoljenje
off licence dovoljenje za točenje alkohola čez cesto
on licence dovoljenje za točenje alkohola v lokalu
licence plate registrska tablica (avto)
poetic licence pesniška svoboščina
to take out a licence dobiti licenco

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

lieb Gast, Erinnerung, Gott, als Anrede: ljub, drag; (freundlich, nett) prijazen; Grüße, Wort, Geste: lep; (hübsch) ljubek; Kinder: priden; liebe Not hude težave; lieb sein jemandem biti ljubo; lieb haben imeti rad; [Du] du liebe Güte/lieber Himmel/du liebe Zeit! sveta nebesa! den lieben langen Tag ves ljubi/božji dan; das liebe Brot ljubi kruhek; sich lieb Kind machen dobrikati se, prilizovati se; wenn dir das Leben lieb ist če ti je življenje drago, če ti je kaj do življenja

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

lien¹ [lí:ən] samostalnik
pravno pravica do zaplembe premoženja (za plačilo dolga)

to have a lien on imeti pravico do zaplembe
to lay a lien on sodno zapleniti

lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

le contrat me lie pogodba me veže
lier conversation začeti pogovor
lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
lier une sauce zgostiti omako z moko
lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
se lier par un serment zavezati se s prisego
se lier zavezati se, povezati se
lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

lince moški spol ris

ser un lince imeti risje oči

lingua f

1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik

3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik

6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce

linke levi, das linke Bein, der linke Arm leva noga, leva roka; Stoffseite: nepravi; der linke Flügel levo krilo; linke Masche leva petlja; zwei linke Hände haben imeti dve levi roki; mit dem linken Bein aufstehen vstati z levo nogo; etwas mit der linken Hand machen opraviti z levo roko (z lahkoto)

Lippe, die, (-, -n) ustnica, ustna; Tierkunde, Musik ustna; Technik odprtina; sich die Lippen lecken oblizovati se; an die Lippen führen dati k ustom; den Finger auf die Lippen legen dati prst na usta; es nicht über die Lippen bringen ne moči povedati; nicht über die Lippen von kommen: Y kommt nicht über die Lippen von X X nikoli ne izusti Ya; die Antwort auf den Lippen haben imeti odgovor na jeziku; sich auf die Lippen beißen ugrizniti se v jezik; jemandem auf den Lippen hängen viseti komu na ustih, loviti vsako besedo; von den Lippen lesen brati z ust; eine Lippe riskieren tvegati odkrito besedo

lisières [lizjɛr] féminin pluriel

tenir en lisières (figuré) koga na vrvici imeti, strogo s kom ravnati

lístje (-a) n foglie, fogliame; fronda:
pren. imeti denarja kot listja in trave avere soldi a palate

lišáj botanika lichen; medicina eruption, skin complaint, skin disease, tetter, lichen

pasasti lišáj medicina shingles pl
dobiti lišáj medicina to tetter
imeti lišáj to be tettered
povzročiti lišáj to tetter

litterārius 3 (littera) k branju in pisanju spadajoč, bralen in pisalen, pisen: tabula Varr. pisalna deščica (za otroke), ludus Sen. ph., Plin., Q. osnovna šola, litterarium ludum exercere T. osnovno (začetno) šolo imeti ali v njej učiti, l. magister Tert., Vop. ali paedagogus Vop. učitelj začetnih naukov, osnovnošolski učitelj, munus, officia, vicissitudo, voluptas Symm.

livery² [lívəri] samostalnik
livreja; cehovska obleka; uradna uniforma
zgodovina vazalska noša; član londonskega ceha
figurativno obleka, noša; oskrba konj (za plačilo)
pravno predaja lastništva, predajna listina
zgodovina oskrba s hrano ali obleko

livery servant livriran sluga
out of livery nelivriran (sluga)
in livery livriran
animals in their winter livery živali v zimski preobleki
livery of woe (žalna) črnina
livery company londonski ceh
to take up one's livery postati član londonskega ceha
livery fine pristopna taksa za članstvo v cehu
livery stable konjušnica, konjski hlev
livery and bait plačilo za oskrbo konja
to keep horses at livery imeti konje v oskrbi (za plačilo)
pravno to sue for (one's) livery sodno zahtevati prevzem lastništva
pravno to receive in livery prevzeti lastništvo