Franja

Zadetki iskanja

  • duhóvščina clergy

    bilo je navzoče mnogo duhóvščina e there were many clergy present
  • dulcis -e, adv. dulciter (sor. z gr. γλυκύς sladek, γλεῦκος mošt, sladko vino; lat. dl = gr. γλ)

    1. sladek: mel Pl., merum, vinum H. sladko, ne rezko, olivum H. presno, ne žarko olje, aqua Lucr., Auct. b. Alx., fons aquae dulcis Ci. studenčnica, unda d. (naspr. unda marina) O., maturā dulcior uvā O., d. cibi Plin. sladke, sočne, dulcissimus panis Plin.; enalaga: d. sapor H.; met. = sladkovoden: piscina, pisces Varr. Subst. dulce -is, n kaj sladkega, poseb. sladka pijača, sladko vino: Pl., roganti dulce dedit O., lichen e dulci potus Plin.; v pl. dulcia -ium, n sladke stvari: (animal) … sentit dulcia et amara Ci.

    2. pren.
    a) sladek = ljubek, prijeten: dicta dulcia datis, corde amara facitis Pl., o nomen dulce libertatis! Ci., libertate certe nihil est dulcius Ci. ep., libertas, quae dulcissima est Ci., d. orator Ci., dulcis vita, dulcia lumina vitae Lucr., d. somnus V., Ap., quies V., sonus, fortuna, lenimen, otium, poëmata, amores H., lucrum O., Ph., carmen, genus dicendi, Herodotus Q., sermo Plin. iun., sensus dulciter ac iucunde movetur Ci., iucunda dulciter … canit Q., volucres nullā dulcius arte canunt Pr., historia quaedam Graeca scripta dulcissime Ci.; s sup.: dulce auditu nomen L., dulcis adhuc visu Stat.; pesn. acc. sg. neutr. kot adv.: dulce ridentem Lalagen amabo H., dulce loqui H., dulce rubens, dulce nitentes Stat.; kot subst. (superl.): in amicissimo quoque dulcissimum est Ci.
    b) mil, ljub, ljubezniv, ljubljen, drag, blag, ugodljiv, prijazen, vdan: amicus Ci., H., patriae solum dulce atque iucundum Ci., quid dulcius quam liberi? Ci., amicitia remissior esse debet … et dulcior Ci., d. gnata, dulces alumni, liberi H., dulces nati V., d. mater O., conviva Pr.; pogosto v nagovoru: optime et dulcissime frater Ci., dulcissime Attice Ci. ep., dulce decus meum H., dulcis amice H., dulcissime rerum H. najljubši mi na svetu.
  • dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

    à la dure surovo, grobó
    dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
    dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
    dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
    dur à la vente težkó prodajen
    il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
    col masculin dur trd ovratnik
    coup masculin dur težak, hud udarec
    construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
    le temps est dur vreme je zelo mrzlo
    les temps sont durs časi so težki, slabi
    avoir le cœur dur biti trdosrčen
    avoir l'intelligence dure biti trde glave
    avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
    avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
    avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
    avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
    croire dur comme fer trdno verjeti
    entendre dur biti naglušen
    être à dure école biti v trdi šoli
    être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
    il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
    être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
    frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
    rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
    répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
    travailler dur trdo, težko delati, garati
    le soleil tape dur sonce močnó pripeka
    ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo
  • duress(e) [djuərés] samostalnik
    nasilje, pritisk; zapor

    under duress(e) pod pritiskom
    pravno plea of duress(e) prošnja, da se razdre pogodba, ki je bila sklenjena pod pritiskom
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • dušévno adv. psichicamente; mentalmente; intellettualmente:
    duševno bolan malato di mente
    duševno nerazvit ritardato mentale
    duševno prizadet mentalmente handicappato
    telesno in duševno zrel fisicamente e intellettualmente maturo
  • duveté, e [düvte] adjectif pokrit s puhom, puhast
  • dvá (-é -é) numer.

    1. due:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    korakati po dva in dva marciare in fila per due
    delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
    pejor. stara dva i genitori
    otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

    2. dva, tri (za izražanje približnosti):
    že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

    3. (izraža manjšo količino) due:
    do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
    imeti dve bradi avere il doppio mento
    držati se v dve gube essere, stare piegato in due
    pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
  • dvíganje (-a) n sollevamento (carichi e sim.); alzata; aumento, crescita (del tenore di vita);
    dviganje cen aumento, rialzo dei prezzi
    šport. dviganje uteži sollevamento pesi, pesistica
    dviganje letala decollo
    dviganje denarja prelevamento, prelievo (di denaro)
    glasovanje z dviganjem rok, z vstajanjem in sedanjem votazione per alzata di mano, per alzata e seduta
    geol. dviganje ali pogrezanje tal bradisismo
    dviganje zastave alzabandiera
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • dvój (-a -e) numer.

    1. duplice, di due specie

    2. (pri množinskih samostalnikih izraža število dve) due
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je dvoje tra il dire e il fare sta di mezzo il mare
  • dvóje ➞ dvoj -a -e

    na dvóje asunder; in two
    v dvóje jahati na konju to ride double
    reči in storiti je dvóje saying and doing are different things
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • dvojíca (-e) f due, coppia, paio:
    dvojica mladih ljudi due giovani
    zakonska dvojica coppia, marito e moglie
    fiz. dvojica sil coppia di forze
    šport. tekmovanje dvojic incontro, gara di coppie
  • dvom [ó] moški spol (-a …) der Zweifel (o über)
    dvom o samem sebi Selbstzweifel
    v primeru dvoma im Zweifelsfall
    verski dvom der Glaubenszweifel
    brez dvoma zweifellos, ohne Zweifel, ohne Frage
    ni dvoma o X X steht außer Zweifel, X steht außer Frage, es herrscht kein Zweifel über X
    izražati dvom(e) o (etwas) anzweifeln
    biti v dvomu Zweifel haben
    ne puščati dvoma keine Zweifel lassen
    puščati v dvomu im Zweifel lassen
  • dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
    dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
    rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
    znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
    dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
    filoz. metodični dvom dubbio metodico
    verski dvomi dubbi di natura religiosa
    ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente
  • ébahi, e [ebai] adjectif osupel, zbegan
  • ébaubi, e [ebobi] adjectif, familier osupel
  • éberlué, e [ebɛrlüe] adjectif osupel, zbegan
  • ēbibō (exbibō, ecbibō) -ere -bibī (bibitus le pri Aug., Iul. Val., Sid.)

    1. izpiti, popiti (popivati), izprazniti: hirneam vini, poculum Pl., quid comedent, quid ebibent Ter., aquam Ph., Nestoris annos O. popiti toliko kupic, kolikor let je doživel Nestor, ubera lactantia O. izsesati, cruorem e vulneribus Mel., Iordanem amnem Plin., saniem Plin. vsrkati (vsrkavati) (o volni); pesn.: quod ecbibit, quod comest Pl., non ego cum vino simitu ebibi imperium tuum Pl. nisem pozabil, mare ebibit amnes C. pije, filius haec ut ebibat H. zapije, zapravi.

    2. pren.
    a) izsrkati (izsrkavati): indignatio ebibit spiritum meum Vulg.
    b) vsrkati (vsrkavati), vsesati (vsesavati): superstitio in lacte quodam modo matris ebibita Aug., poëta optimus teneris ebibitus animis Aug.