Franja

ciljanj|e srednji spol (-a …) das Zielen
brez ciljanja ohne zu zielen
… za ciljanje vojska (namerilni) Ziel-
(daljnogled das Zielfernrohr, naprava die Zieleinrichtung/Zielvorrichtung/ das Zielgerät)

cincanj|e srednji spol (-a …) die Zauderei, das Gefackel, das Zögern
večno cincanje ein ewiges Hin und Her
brez cincanja ohne lange zu fackeln

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.

cȉo cijèla cijèo, dol. cȉjelī -ā -ō (ijek.), cȅo céla célo, dol. cêlī -ā -ō (ek.)
1. ves: cio narod, dan, svijet, svet; cijeli svijet, celi svet zna, priča, govori
2. cel: cijeli broj; odijelo je još potpuno cijèlo; odelo je još potpuno célo; staklo je -o
3. celoten, nenačet: cijela voda; -a zemlja ledina
4. čist: -o vino vino brez vode; -o zlato

cȋp m dial.
1. otrplost: stati -om obstati kot vkopan; raditi -om delati neutrudno, brez prenehanja
2. podlaket

circumlinō -ere (-) -litum

1.
a) aliquid alicui rei (na)mazati kaj okoli česa: sulfura taedis circumlita O., (laser) volneribus... circumlinitur Plin.
b) c. aliquid aliquā re namazati kaj s čim, obmazati, oblepiti: Lucr., Plin., Aug., oculum pice liquidā Col., oculos stibio Vulg.; v pass.: mortuos... Persae etiam cerā circumlitos condunt Ci., musco circumlita saxa H., circumlitus auro (Midas) O. prevlečen; brez abl.: spiramentum circumlitum Plin. zalepljen, neprepustno zaprt, circumlinere oculum Plin. iun.

2. occ. (o slikarstvu) podmaz(ov)ati, z barvami osvetliti, označiti: pictura, in qua nihil circumlitum est Q.; pren. (o govornikih) poudariti (poudarjati): Q., Lact. — Soobl. circumliniō -īre -iī: circumlinire Q., circumliniendus Col., circumlinisti Vulg.

circummūniō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. obzid(o-v)ati, z zidom obda(ja)ti, obgraditi: pomarium maceriā aut fossā Col., plantas caveis Col.

2. kakor z zidom obda(ja)ti, okleniti (oklepati): paene ut ferae circummuniti C. zaprti; večinoma voj.: z obkopi in nasipi okleniti (oklepati), obgraditi, obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati): oppidum Auct. b. Afr., quos circummunitos superius demonstravimus Auct. b. Hisp.; z abl.: Uticam vallo, eos vallo fossaque, montes opere, copias opere C., vallo... castellisque circummuniti C. obgrajeni; brez acc.: opere circummunire instituit Auct. b. Hisp.

3. krog in krog utrditi: vites defixis arundinibus circummunitae Col.

circumstance [sə́:kəmstəns] samostalnik
okoliščina
množina položaj, stanje; nadrobnost; ceremonija; formalnost; primer, dejstvo, dogodek

ameriško not a circumstance to nič v primeri s
straightened circumstances denarna stiska
under no circumstances nikakor ne
without circumstance brez ceremonij, brez formalnosti
in the circumstances, under the circumstances v takih okoliščinah, s takimi pogoji
extenuating circumstances olajševalne okoliščine
pomp and circumstances formalnost in ceremonije, odvečno delo

cirkus moški spol (-a …) der Zirkus
potujoči cirkus der Wanderzirkus
figurativno das Theater, das Getue
zganjati cirkus Theater machen/ein Affentheater machen
brez cirkusa ohne Aufhebens
ne delaj cirkusa! mach keine Faxen!/mach keine Geschichten!
zganjati velik cirkus okoli (česa) viel Aufhebens machen von

civilna oblačila stalna zveza
(brez uniforme) ▸ civil ruha
Zahtevali bodo spremstvo oboroženih varnostnikov ali policistov v civilnih oblačilih. ▸ Felfegyverzett civil ruhás biztonsági őrök általi vagy rendőri kíséretet fognak követelni.
Trije agentje v civilnih oblačilih so ga odvlekli iz njegove hotelske sobe. ▸ Három civil ruhás ügynök elvonszolta a hotelszobájából.

clair, e [klɛr] adjectif jasen, svetel; razločen, razumljiv; redek; bister, prozoren (tekočina); figuré veder, miren; masculin svit, svetlost, jasnina; redčina

argent masculin clair gotovina
eau féminin claire bistra voda
cheveux masculin pluriel clairs redki lasje
dépêche féminin en clair nešifrirana brzojavka
clair masculin de (la) lune mesečina
sauce féminin trop claire preredka omaka
clair et net odkrito, brez ovinkov, naravnost, commerce netto
le plus clair največji, najvažnejši del
clair comme de l'eau de source, comme le jour (figuré) jasen ko beli dan
ne faire que de l'eau claire (figuré) prazno slamo mlatiti
mettre sabre au clair izvleči sabljo
parler clair z visokim glasom, figuré razločno govoriti
raccommoder les clairs d'un bas zakrpati obrabljena, obdrgnjena mesta v nogavici
semer clair redko sejati
tirer au clair (pre)čistiti (tekočino)
tirer une affaire au clair razjasniti zadevo
voir clair jasno, razločno videti, razumeti
j'y vois clair se mi (že) svita
il fait clair svetlo je, svetel dan je

clanculum (demin. clam)

1. adv. skrivaj(e), tajno: Enn. ap. Lact., Afr. fr., Luc. ap. Non., Auct. b. Hisp., cl. advenire, abire a legione Pl., mordere, agere inter se Tert.

2. praep. z acc. skrivaj(e) pred kom: cl. omnes abii Pl. vsem za hrbtom, brez njihove vednosti, cl. patres Ter.

claro svetel, jasen, veder; bister, čist; redek; razumljiv, razločen; bistroumen

azul claro svetlo moder
noche clara mesečna noč
más claro que el sol jasen ko beli dan
por lo claro razločno, jasno; naravnost, brez ovinkov
a la clara, a las claras razločno, jasno; brez prikrivanja
hacer cuentas claras račune v red spraviti; zadevo razčistiti
mientras más amigos, más claros z najboljšimi prijatelji je treba govoriti najbolj odkritosrčno
claro está naravno, seveda; pač; sicer
¡claro (está)! seveda, naravno

claro moški spol svetlost, jasnina; vmesni prostor; nepopisano mesto; vrzel, razmak; jasa

claro de luna mesečina
pasar la noche en claro prebiti noč brez spanja
pasarse las noches en claro ponočevati
pasar de claro prebosti (s pogledom)
se puso en claro que izkazalo se je, da

classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
classe des salaires plačilni razred
camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
livre masculin de classe šolska knjiga
petites, hautes classes nižji, višji razredi
rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
société féminin sans classes brezrazredna družba
salle féminin de classe učilnica, razred
soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
sortie féminin des classes sklep šolskega leta
de grande classe velikega formata
de première classe prvorazreden, prvovrsten
aller, être en classe hoditi v šolo
avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
faire la classe učiti, poučevati
faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
dédoubler une classe razpoloviti razred

clean² [kli:n] prislov
pogovorno čisto, popolnoma, dodobra

to be clean gone izginiti brez sledu
to leap clean over gladko preskočiti

clēmēns -entis, adv. clēmenter

1. o bitjih
a) o osebah krotek, krotkosrčen, blag, blagosrčen, mil, milostljiv, prizanesljiv, dober = dobrosrčen: clementi animo ignoscere Pl., animo benigno in illam et clementi fui Ter., cupio... me esse clementem Ci., clementes iudices Ci., clemens legis interpres L., idem (Epaminondas) continens, clemens patiensque N., quod viro clemens misero peperci H., dominus non minus severus quam facilis et clemens Suet., Germanicus... erat, ut rettuli, clementior T., vir... ab innocentia clementissimus Ci., clementer ferre aliquid Ci., leniter hominem clementerque accepit Ci., clementer a consule accepti L., clementer respondit Ph., clementer tractare aliquem Plin. iun., aliquid clementius aequo accipere Lucr., victoria civili clementissime uti Sen. ph., clementissime scribere de aliquo Gell.
b) o živalih krotek: clementius genus columbarum Varr., caudam... clementer et blande movere Gell. (o levu).

2. pren.
a) o abstr. krotek, pohleven, mil(osten), rahel, lahen, miren: vita rustica, servitus Ter., clementia accolarum ingenia L., cl. castigatio, consilium Ci., rumor L. ne vznemirjajoča, sententia clementior L., clementissima suffragia populi Val. Max., clementer factum Ci. milostno dejanje.
b) o stvareh: o zraku, vremenu ipd. mil, lahen, ne hud, ne oster, prijazen, ugoden: flamen Cat., aër Amm., clementior dies, hiems Col., clementior auster Stat., spirent clementius austri Stat.; o vodovju miren, tih: mare Gell., eos campos (Tigris) clementiore alveo praeterit Cu. z mirnejšim tokom, clementissimus amnis O. reka, ki najmirneje teče; (o gorah, hribih) polóžen, zlóžen, ne strm: clivulus Ap., collis clementer et molliter assurgens T., clementer editum iugum T.; enalaga: si qua clementius accedi poterant (iuga) T. zložneje, brez truda.

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

cloud¹ [klaud] samostalnik
oblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost
figurativno mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča
množina višje sfere, nebo

to drop from the clouds nepričakovano se prikazati, z neba pasti
every cloud has a silver lining vsaka nesreča h kaki sreči
under a cloud pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarja
to be (ali have one's head) in the clouds živeti v oblakih
a cloud on one's brow mrk, namrgoden
cloud seeding ustvarjanje umetnega dežja

clutch² [klʌč] samostalnik (at)
prijem, stisk
figurativno krempelj, roka
tehnično sklopka; kritičen položaj, stiska

clutch bag ženska torbica brez ročaja
clutches objem