Franja

tȕcati -ām
I.
1. tolči, drobiti: tucati kamen, šećer, kafu, kavu, buhe, vaši, uši
2. trkati: tiho tucati na vratima
3. ekspr. tolči, mučiti: mrcvariće me, tucaće me, a ja bih više voleo da stanem pred preki sud
4. prijemati: ribar netremice gleda onaj komad tunje što se dotiče mora. Tucaju (ribe); reče polako
II. tucati se
1. biti se
2. tolci se: tucati se glavom o zid
3. bosti se: tucati se rogovima
4. trkati se: ovnovi se tucaju; o Uskrsu tucati se šarenim jajima

túljiti se tûljīm se sramovati se, biti v zadregi, ženirati se

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

tune² [tju:n] prehodni glagol
uglasiti (to na)
radio naravnati (to na)
prilagoditi, uskladiti (to z)
poetično igrati (na)
neprehodni glagol
biti v skladnosti (with z)
harmonirati; zveneti; doneti

turgeō -ēre (morda iz *tr̥gē- (prim. tergus, gr. τέρφος, στέρφος trda koža, lupina), domnevno sor. s tumēre)

1. biti nabrekel, biti napet, biti (pre)poln, imeti obilo česa, obilovati s čim, pokati od česa, bohotati, bohoteti, starejše strčati: Ca., Pac. fr., Iuv. idr., uva turget mero Mart., mammae turgentes Plin., lumina turgentia fletu Pr. objokane, turgentia ora O. od udarca otekel, herba turgens O., turgent in palmite gemmae V., frumenta turgent V., caules turgentes Plin.

2. metaf.
a) biti poln česa: turgent mendacia monstris Cl.
b) (o govoru in govorniku) biti nabrekel, biti nabuhel, biti nadut, biti pompozen, biti bombastičen: oratio, quae turget et inflata est Ci., professus grandia turget H.
c) kipeti od jeze (ihte), jeziti se, biti razkačen, hudovati se, besneti, srditi se nad kom (na koga): turget mihi uxor Pl.

turgere^* v. intr. (pres. turgo) knjižno nabrekniti, nabrekati; biti nabrekel

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

tȕriti -īm
I.
1. poriniti: turi ta drva u peć
2. vtakniti: turiti ruke u džep
3. natakniti: turiti kapu na glavu
4. vreči, zabrisati: prevrnu babetinu pa je turi u koprive; turiti koga u tamnicu; Marko za njim topuzinu turi; pred vladiku mrtve turi glave
5. posaditi: turiti koga u čelo trpeze; turiti nevjestu na konja
6. vsaditi: turiti kruh u peć
II. turiti se
1. seči: turiti se rukom u džepove
2. vreči se: turiti se konju na ramena
3. pognati se: pa će za njim turiti se Turci
4. vreči se, biti podoben: turio se na oca

turn in prehodni glagol
izročiti, predati; ovaditi; navznoter obrniti
neprehodni glagol
vstopiti, noter iti
pogovorno leči v posteljo, iti spat; biti navznoter obrnjen ali zvit

to turn in one's toes obrniti nožne prste navznoter
his toes turn in nožni prsti so mu obrnjeni navznoter

tutor [tjú:tə]

1. samostalnik
britanska angleščina, univerza tutor, vodja študentov skozi študij; docent; privatni, hišni učitelj, vzgojitelj; inštruktor
pravno skrbnik, varuh

travel(l)ing tutor spremljevalec na potovanju

2. prehodni glagol
poučevati, inštruirati (in v)
šolati, vzgajati; vplivati na (koga), biti (komu) varuh
neprehodni glagol
biti učitelj (vzgojitelj)
ameriško, pogovorno inštruirati

tutorize [tjú:təraiz] prehodni glagol
(redko) biti privatni (hišni) učitelj pri

tȗtorovati -ujēm, tutòrisati -išēm biti varuh, skrbnik, zavetnik: ženo, nisam te ja uzeo da mi budeš tutor, nego žena, da me slušaš, a ne da mi tutorišeš

tutoyer [tütwaje] verbe transitif tikati (quelqu'un koga); biti domačz; reči komu ti

il tutoie tout le monde on tika vse
ils se tutoient (oni) se tikajo med seboj

twin [twin]

1. samostalnik
dvojček, dvojčica
množina dvojčka, dvojčici
botanika dva zrasla sadeža
figurativno nasprotek; pendant
mineralogija zraslica (kristal)

identical twins enojajčna dvojčka
fraternal twins dvojajčna dvojčka
Twin Cities mesti dvojčici
the Siamese twins siamska dvojčka (dvojčici)
Twins = twin-Brothers, twin-Brethren astronomija Dvojčka (zvezdi, Kastor in Poluks)

2. pridevnik
dvojčen, podvojen
botanika podvojen, paren

twin bed podvojena postelja (iz dveh postelj)
twin brother brat dvojček

3. prehodni glagol
pariti, (z)družiti, spojiti

they are twinned in action delata skupaj
neprehodni glagol
roditi dvojčke (dvojčici)
zastarelo roditi se kot dvojček
figurativno biti zelo podoben, biti par, spadati skupaj (with z)

twist² [twist] prehodni glagol
obračati, vrteti, sukati; plesti (vrv, konopec); sukati (sukanec), zapredati (svilo); (v)plesti, izplesti (v venec); povezati (into v)
ožemati (perilo)
figurativno zaplesti; ovi(ja)ti (round okoli)
zviti (gleženj); skremžiti (obraz), spačiti, popačiti, izkriviti (tudi figurativno)
figurativno mučiti, zbegati, zmesti; spremeniti
neprehodni glagol
obračati se vrteti se (žoga), sukati se; viti se, vijugati se (reka); skremžiti se, spačiti se (obraz); zaplesti se; zviti se; prebiti se, preriniti se (through skozi)
figurativno izmotavati se, izmikati se, biti neiskren

to twist an account izkriviti, popačiti poročilo
he twisted his face nakremžil je obraz
to twist one's ankle zviti si gleženj
to twist s.o. round one's (little) finger figurativno oviti koga okoli mezinca, imeti koga na vrvici
to twist one's words izkriviti, obračati besede
don't twist like that ne izmikaj se tako
to twist one's way (to twist) through the crowd zriniti se skozi množico
to twist o.s. into priplaziti se v, prikrasti se v
to twist off izviti; iztrgati
to twist up (spiralasto) zvi(ja)ti, motati, sukati, plesti; zviti se (v spiralo)

twitter¹ [twítə]

1. samostalnik
ščebet (ptic)
figurativno hihitanje
figurativno klepet, kramljanje
figurativno rahlo razburjenje nervoznost

in a twitter razburjen

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
ščebetati
figurativno hihitati se; cviliti
figurativno tresti se (od razburjenja), biti razburjen

type² [táip] neprehodni glagol
pisati na pisalnem stroju, tipkati; (redko) tiskati
prehodni glagol
biti vzorec za; simbolizirati, biti simbol
medicina določiti krvno skupino

typed (na)tipkan
typing error tipkarska napaka

typify [típifai] prehodni glagol
tipizirati, razvrstiti, urediti po tipih, po značilnostih; napraviti za primer (zgled); biti tipičen, rabiti za zgled, biti značilen; predstaviti (izraziti) simbolično

tyrannize [tírənaiz] neprehodni glagol
tiransko (trinoško, nasilno, okrutno) vladati, biti tiran(ski) (over s.o. do koga)
prehodni glagol
tiranizirati, mučiti (koga), nasilno (despotsko, tiransko, okrutno) ravnati (s kom)