Franja

pólvora ženski spol smodnik; umetni ogenj; živahnost, silovitost, vihravost

pólvora de algodón, algodón pólvora strelni bombaž
pólvora relámpago bleščični smodnik
pólvora sin humo brezdimni smodnik
disparar (ali tirar) con pólvora sola slepo streljati
no ha inventado la pólvora ni iznašel smodnika
ser una pólvora (fig) hitro vzkipeti, se razvneti
volar con pólvora s smodnikom v zrak pognati

pomágati pòmāžēm, pomáži, pomážūćī
I. pomagati: pomagati komu riječju i djelom pomagati z besedo, z nasvetom in dejanjem; pomagati komu u radu; pomagati koga podpirati koga; to pomaže protiv groznice to pomaga proti mrzlici; triput bog pomaže po prvem neuspehu ni treba obupati
II. pomagati se pomagati si: braća se lijepo pomažu u svakoj nesreći

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati (-am)

A) imperf., perf.

1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

pomémben significatif, signifiant, important, d'importance, remarquable, notable, considérable, de conséquence

to ni pomembno cela n'a pas d'importance, c'est sans importance, cela n'est pas important
nad vse pomemben de la plus grande (ali haute) importance
življenjsko pomemben d'importance vitale, d'intérêt vital

pomísliti to think (na of); to imagine, to conceive; to fancy; to consider (na kaj something); to be struck by an idea; to reflect

pomisli! imagine!, fancy!, just think!
pomisli, kaj delaš! think what you are doing!
samó pomislite! just fancy (ali think)!
pomisli, da si na mojem mestu! suppose you were in my place!
na to ni niti pomísliti it is out of the question!
na to še v sanjah ne bi pomislil nothing is further from my mind
čakaj, da pomislim (vidim)! let me see!
niti pomisliti ne smem na to I can't bear the thought of it
pomisli(te) si to!, pomisli(te) kaj takega! fancy that!
če pomislimo, da... considering that...
pomísliti na najhujše to anticipate the worst

pomísliti penser, songer, réfléchir, prendre en considération

pomisliti na kaj, o čem réfléchir à (ali sur) quelque chose, songer à quelque chose
če prav pomislimo à bien considérer, tout bien considéré, à y bien réfléchir
na to ni pomisliti il ne faut pas y songer
samo če na to pomislim rien qu'à y songer

pomoč¹ [ó] ženski spol (-i …) die Hilfe; (podpora) der Beistand (pri vzgoji otroka der Erziehungsbeistand), die Unterstützung; (sodelovanje) die Mitwirkung, die Mithilfe, Nachhilfe; pravo pri kaznivem dejanju: die Beihilfe, die Begünstigung; začasna pomoč pri kakem delu: die Aushilfe; akcija pomoči: die Hilfsaktion; ukrep: die Hilfsmaßnahme; (dajanje pomoči) die Hilfeleistung; v stvareh: die Sachleistung; za odpravo neugodnega stanja, pomanjkljivosti: die Abhilfe (Abhilfe schaffen), pravo die Remedur; vojska der Entsatz; (roka pomoči) die helfende Hand; -hilfe (deželam v razvoju Entwicklungshilfe, družinska Familienhilfe, gospodarska Wirtschaftshilfe, investicijska Investitionshilfe, kot povračilo za izkazano pomoč Gegenhilfe, v kuhinji Küchenhilfe, na začetku Starthilfe, ob elementarnih nesrečah Katastrophenhilfe, socialno ogroženim Gefährdetenhilfe, sosedska Nachbarschaftshilfe, takojšnja Soforthilfe, v gospodinjstvu Haushaltshilfe, v sili Nothilfe, v volilnem boju Wahlhilfe, za porodnice Mutterschaftshilfe, za življenje Lebenshilfe)
program pomoči das Hilfsprogramm, razvojne: das Entwicklungsprojekt
iščoč pomoč [hilfesuchend] Hilfe suchend
potreben pomoči hilfsbedürftig, hilfebedürftig
potreben pomoči in postrežbe hilflos (tudi medicina)
dati/izkazovati pomoč helfen, Hilfe/Beistand leisten, beispringen, unter die Arme greifen, prehodno: aushelfen, pri kakem delu: mit Hand anlegen
brez pomoči ohne Hilfe, hilflos
pustiti brez pomoči ranjenca ipd.: im Stich lassen
tu ni pomoči hier ist keine Hilfe möglich, figurativno hier ist nichts zu machen, dem ist nicht abzuhelfen
Xu ni pomoči X ist nicht zu helfen

kot pomoč aushilfsweise, hilfsweise
na pomoč:
Na pomoč! Hilfe!
klicati na pomoč um Hilfe rufen
klic na pomoč der Hilferuf, pomorstvo, letalstvo das Notsignal, der SOS-Ruf, das Notzeichen, samo pomorstvo der Seenotruf
priti na pomoč zu Hilfe kommen, helfen
po pomoč:
iti po pomoč Hilfe holen
zateči se po pomoč k Hilfe suchen bei

s pomočjo mit Hilfe (von), tabel, preizkusov …: mittels, anhand von, vermittels, unter Zuhilfenahme
v pomoč:
biti v pomoč eine Hilfe sein, komu: (jemandem) helfen, beistehen

za pomoč als Hilfe, pri delu, začasno: aushilfsweise, zur Aushilfe ➞ → pravna pomoč, prva pomoč

pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure

brez pomóči helpless
na pomóč! help! help!
klic na pomóč cry for help
klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
z božjo pomóčjo with God's help
temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
zanj ni več pomóči he is past help
klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
nuditi pomóč komu to offer help to someone
nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
iti komu na pomóč to go to someone's help
to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
prositi za pomóč to ask for help
napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree

pomóč (-í) f

1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
pohiteti na pomoč correre in aiuto
biti v pomoč essere di aiuto
nuditi pomoč porgere aiuto
odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso

2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
denarna pomoč sussidio
moralna pomoč aiuto, appoggio morale
pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
zimska pomoč soccorso invernale
voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi

3. med.
prva pomoč pronto soccorso
medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza

4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tu ni pomoči niente da fare
druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
pravna pomoč assistenza legale
kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
PREGOVORI:
komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

ponočevánje nocturnal revelry; keeping late hours; staying up late

popivanje in ponočevánje drinking and late hours
ponočevánje ob televizorju ni preveč priporočljivo sitting up late watching television is not highly recommended

ponôsen proud (na of); (ohol) haughty, lofty, stuckup

biti ponôsen na kaj to pride oneself on something, to be proud of something, to take pride in something
ponôsen na imetje purseproud
na to si lahko ponôsen (figurativno) that's a feather in your cap
na to ti res ni treba biti ponôsen that is nothing to be proud of

popíti (-píjem) perf.

1. bere (tudi ekst.):
precej je popil, pa ni prišteven ha bevuto troppo e non ragiona

2. asciugare, assorbire

populor -ārī -ātus sum in populo -āre -āvī -ātum (etim. besede ni zanesljivo potrjena)

1. (o)pustošiti, (o)pleniti, pokonč(ev)ati, (iz)ropati: Naev. ap. Non., C., Lucr., H., Plin., Fl. idr., patria populavit bona Acc. fr., patriam populavit meam Pac. ap. Non., agrum populare coeperunt Quadr., agros populabatur Ci., provinciae populatae Ci., litora vi populat V., populavit Achivos Pr., uri sua popularique (pass.) passi L.; abs.: cum magna trepidatione agrestium populantur L., late populati L.

2. metaf. (o)pleniti, (o)ropati: Siculos populari Ci., populat acervum curculio V., tempora populata auribus raptis V. okrnjene, hamus populatus O., omni decore populato Sen. tr., caput iuvenis barbā et capillo populatum Ap.

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

pòredba ž primerjava, prispodoba: pisati jasno, jezgrovito, sa smislom za -u; tu nema -e tu ni primerjave; lingv. stopnjevanje: poredba pridjeva

poročílo report, relation; account; statement; bulletin

blagajniško poročílo cashier's report
podrobno poročílo detailed report (ali account)
letno poročílo annual report
mesečno poročílo monthly report
borzno poročílo stock market report
obračunsko poročílo statement of account
končno, sklepno poročílo final report
poslovno poročílo business report
posebno poročílo special report
tržno poročílo market report
radijska poročíla news bulletin
ustno poročílo verbal report
sejno poročílo report of session
vojno poročílo army communiqué
sumarično poročílo summary account
vremensko poročílo weather forecast, meteorological report
zdravniško poročílo bulletin, doctor's report
verno poročílo o vsem, kar se je zgodilo a faithful account of all that happened
dokler ni popolnejših poročíl pending fuller information
izdati tedensko (mesečno, letno) poročílo to issue a weekly (a monthly, an annual) report
napraviti poročílo to draw up a statement
pripraviti letno poročílo za 1980 to prepare the annual report for 1980