Franja

sápica souffle moški spol (d'air, de vent), vent léger, brise ženski spol

nobena sapica ne pihlja il n'y a pas un souffle d'air (ali de vent)

sápica airecillo m ; soplo m de aire, vientecillo m

nobena sapica ne pihlja no se mueve una hoja

satenast pridevnik
1. (iz satena) ▸ szaténPovezane iztočnice: satenasta svila

2. (gladek in sijoč) ▸ szaténosNe, nočem zelene oprijete bluze s satenastim leskom ; za v službo nosim majice. ▸ Nem, nem szeretnék szaténos csillogású, testhezálló zöld blúzt; pólóban járok munkába.

se (nedoločno) oneself (oneself)

urezati se to cut oneself (oneself)
urezal sem se I cut myself
rešil se je he saved himself
pes se je ranil the dog hurt itself
imata se rada they love each other
imajo se radi they love one another
ne ve se, kdaj bodo prišli one does not know (ali you don't know, people don't know, it is not known) when they will come
misli se... it is understood; it is thought, people think
govori se people say, it is rumoured
o tem se govori po mestu it is the talk of the town

se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno) soi ; (s povratnim glagolom) me, te, se, nous, vous, se: npr. je me lave, tu te laves, il se lave itd.

dobro se poznajo ils se connaissent bien
obdržati za sebe garder pour soi
to se ne spodobi cela ne convient pas

se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno) sí

dobro se poznajo se conocen bien
to se ne spodobi eso no se hace
obdržati za sebe guardar para sí

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sebično prislov
(egoistično) ▸ önzőenMorda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog.

séči, ségati

seči do s'étendre jusqu'à, aller jusqu'à, s'élever jusqu'à, atteindre à
seči po chercher à prendre (ali saisir) quelque chose, (é)tendre la main vers quelque chose
seči v, vmes intervenir, s'interposer dans
seči v pravice koga empiéter sur (ali usurper) les droits de quelqu'un
seči komu v besedo couper la parole à quelqu'un, interrompre quelqu'un
seči nazaj (časovno) remonter à
seči komu v roko donner (ali tendre) la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
seči komu v srce toucher quelqu'un, aller droit au cœur de quelqu'un
v žep seči mettre la main dans (ali à) la poche
kakor daleč seže oko à perte de vue
ne seže mu do gležnjev il ne lui arrive pas à la cheville

séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli

2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone

5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina

séči, segati

segati do extenderse hasta
segati do (glas, pogled) alcanzar hasta
seči po čem extender la mano para coger (ali para agarrar) a/c
seči nazaj (časovno) remontar(se) (a)
seči v pogovor intervenir en una conversación
segati po sapi tomar aliento
do gležnjev komu ne segati ser muy inferior a alg, fam no llegar a alg ni a la suela del zapato
seči komu v roke tender (ali dar) la mano a alg
seči v žep meter la mano en el bolsillo
kakor daleč seže oko todo lo que la vista abarca, en cuanto alcanza la vista, al alcance de la vista

sedáj now; at present; actually; this moment; at the moment of speaking (oziroma writing)

sedáj ne not at present
do sedáj until now, up to now, up to this time
ravno sedáj just now, this moment
za sedáj for the present, for the time being, for this once, for the nonce
takoj sedáj immediately, instantly, at once
sedáj ali nikoli now or never
od sedáj naprej from now on, from this time on, henceforth, in the future
sedáj...sedáj now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
sedáj to, sedáj ono now this... now that
kaj sedáj? what now?, well then?
sedáj, ko... now that...
sedáj te pa imam! now I have caught you!, pogovorno now I've got you!

sedàj adv.

1. (zdaj) ora, adesso:
sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

2. oggi:
sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare

sed|eti¹ [é] (-im) sesti

1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen

2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen

3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten

4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen

sedéti être assis, se tenir assis ; (ptica) être perché (ali posé, juché) ; (valiti) couver (des œufs)

sedeti pri mizi être à table
sedeti v ječi être en prison (ali sous les verrous)
sedeti slikarju (kot model) poser pour un peintre (ali un portrait)
sedeti na trnih (figurativno) être sur des épines
sedeti na žerjavici (figurativno) être sur des charbons ardents (ali sur le gril, sur la braise)
trdno sedeti v sedlu (figurativno) être bien en selle
vedno pri knjigah sedeti pâlir (ali sécher) sur les livres
sedeti pri delu travailler à quelque chose
vedno doma sedeti ne pas bouger de chez soi, mener une vie casanière
nerad sedeti ne pas tenir (ali rester) en place, ne pas être assidu au travail

sedéti (-ím) imperf.

1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova

2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare

3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto

5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani

sêdlo (jezdno) silla f (de montar) ; (bicikla) sillín m

žensko sedlo silla f de señora
gorsko sedlo collado m, (prelaz) puerto m
tovorno sedlo albarda f
ogrsko sedlo silla f de paseo
namestiti (sneti) sedlo ensillar (desensillar) el caballo
jahati brez sedla montar en pelo
trdno sedeti v sedlu estar firme sobre los estribos, fig estar en posición bien asegurada, ser dueño de la situación
ne sedeti trdno v sedlu (fig) estar con un pie en el aire
vreči koga iz sedla desarzonar a alg, desmontar (ali descabalgar) a alg, fig suplantar a alg
zavihteti se v sedlo subir a caballo

sêdmi (-a -o) numer. settimo (7^o, VII); sette:
sedmi v mesecu il sette del mese
danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
kovati v sedmo nebo portare alle stelle
predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
alp. sedma stopnja settimo grado
rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare

sega|ti² [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane