Franja

Zadetki iskanja

  • virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)

    1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).

    2. occ.
    a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
    b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
    c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
    d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.

    3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.

    4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
    a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
    b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.

    Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.
  • vis|eti [é] (-im)

    1. hängen (dol herabhängen, herunterhängen, iz heraushängen, okoli herumhängen um, pred/spredaj [davorhängen] davor hängen, preko überhängen, ven hinaushängen)
    viseti na čem hängen an, (biti obešen na) angehängt sein
    viseti na kom (obešati se na) kleben an, hängen an
    viseti na nitki figurativno auf des Messers Schneide stehen, an einem Haar hängen
    viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben
    kar naprej viseti na telefonu dauernd an der Strippe hängen
    figurativno to mi dol visi das [läßt] lässt mich kalt

    2. (lebdeti) schweben
    figurativno viseti v zraku in der Luft schweben

    3. (biti neodločeno) schweben, in der Schwebe sein

    4. teren: geneigt sein, hängen
  • vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)

    1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.

    2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.

    3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.

    Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere.
  • višin|a1 ženski spol (-e …) die Höhe (tudi matematika); višjega kraja, letala: die Höhenlage
    višina dveh/petih metrov eine Höhe von zwei/fünf Metern
    relativna višina relative Höhe
    (meridianska Mittagshöhe, minimalna Mindesthöhe, minimalna višina letenja Mindestflughöhe, največja dopustna [Durchlaßhöhe] Durchlasshöhe, plečna Schulterhöhe, rekordna Rekordhöhe, slemenska Firsthöhe, tlačna Druckhöhe, črk Schrifthöhe, dvigovanja Steighöhe, hrbta Schulterhöhe, lasu Florhöhe, naklade Auflagenhöhe, nasipanja Schütthöhe, padavin Niederschlagshöhe, padca Fallhöhe, pasu Taillenhöhe, plime Fluthöhe, skoka Sprunghöhe, snega Schneehöhe, stopnice Stufenhöhe, stožca Kegelhöhe, tečaja/pola Polhöhe, tona Tonhöhe, vode Wasserhöhe, višin vsaj Mindesthöhe [von], zajezitve Stauhöhe)
    … višine Höhen-
    (merjenje die Höhenmessung, nastavitev der Höhenversteller, die Höheneinstellung, označitev die Höhenmarkierung, uravnavanje der Höhenversteller, die Höhenverstellung, zatič za nastavitev die Höhenklemme)
    do višine … bis in die Höhe, bis zur Höhe
    (ramen bis in die Schulterhöhe)
    nadmorska višina Meereshöhe, Seehöhe
    … nadmorske višine/na višini … nad morjem … über Normalnull/über dem Meeresspiegel/über dem Meer, … Seehöhe, Meereshöhe
    prilagojen višini höhenadaptiert
    pridobivati/izgubljati višino letalstvo (dvigati se/padati) an Höhe gewinnen/verlieren
    do višine bis in die Höhe von …
    do višine ramen bis in die Schulterhöhe
    na višini auf der Höhe (tudi figurativno)
    biti na višini (v formi) auf der Höhe sein
    izgubljati na višini absacken, fallen
    pred višino vor der Höhe
    strah pred višino die Höhenangst
    v višini in der Höhe
    v višini (10 m) in der Höhe von (10 Metern)
    v višini oči in Augenhöhe
    v višini pasu in Taillenhöhe
    v višini prsi in Brusthöhe
    v višino in die Höhe
    skakalec v višino šport der Hochspringer
    skakalka v višino šport die Hochspringerin
    skok v višino šport der Hochsprung
    skakališče za skok v višino šport die Hochsprunganlage
    štrleti/moleti v višino hochragen, aufragen
    vreči v višino hochwerfen
    z višine aus der Höhe
  • vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

    1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
    a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
    b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

    2. metaf.
    a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
    b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
    c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

    Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.
  • vleč|i1 [é] (-em) povleči/potegniti

    1. predmet po tleh, potezo, črto, krog, pištolo, za lase: ziehen (dol niederziehen, herunterziehen, hinunterziehen, gor emporziehen, hinaufziehen, heraufziehen, narazen aufziehen, [auseinanderziehen] auseinander ziehen, s seboj mitziehen, v ziehen in, ven hinausziehen), kaj težkega za seboj: schleifen, schleppen (naprej weiterschleppen, nazaj zurückschleppen); z veliko težavo z rokami: zerren (dol heunterzerren, okoli herumzerren, ven herauszerren)
    tehnika globoko vleči tiefziehen
    tehnika votlo vleči hohlziehen
    tehnika volno: strecken
    vleči besede pri govorjenju: gedehnt sprechen
    vleči črve iz nosu komu figurativno (jemandem) ein Loch in den Leib fragen, Würmer aus der Nase ziehen
    vleči dreto (schnarchen), am eigenen Ast sägen
    vleči noge za seboj hatschen, sich (irgendwohin) schleppen
    vleči pipo/cigareto an einer Pfeife/ Zigarette ziehen
    vleči iz koga informacije: (jemanden) aushorchen, (jemanden) auspressen (wie eine Zitrone)
    vleči na barvo einen Farbstich haben
    (na rdeče einen Rotstich haben, na modro einen Blaustich haben)
    vleči na ušesa lange Ohren haben
    vleči pred sodišče vor den Richter bringen
    vleči za lase an den Haaren ziehen
    vleči za nos koga (jemanden) verkohlen, nasführen, foppen
    vleči za seboj nachziehen, hinter sich herziehen, nachschleifen, mitschleifen, trmastega otroka: mitzerren, (imeti kot spremstvo) im Schlepptau haben
    vleči za vse niti da bi kaj dosegel: Beziehungen spielen lassen

    2. (težko nositi) sich abschleppen mit

    3. pomorstvo schleppen, bugsieren
  • vlóga gledališče part, role, rôle; (v banko) deposit; (prošnja) application; petition; (v igri, vložek) stake

    nehvaležna vlóga an ungrateful part
    zasedba vlóg gledališče cast
    néma vlóga gledališče nonspeaking role, walk-on part
    hranilna vlóga savings-bank deposit
    film X. v glavni vlógi Y. a film featuring Y.
    igrati negativno vlógo gledališče, lopov, kriminalec to play a baddy (ali a heavy)
    igrati vlógo v... gledališče to act a part in...
    igrati glavno vlógo v igri ipd. to star in a play, to feature in a play, to play the main role, (figurativno) to play the key role, to be the kingpin
    igrati važno vlógo v... to play an important part in...
    igrati žalostno, klavrno vlógo to cut a poor figure
    igral je klavrno vlógo v tej zadevi he cut a poor figure in that affair
    igrati stransko vlógo (figurativno) to play second fiddle, to be of second-rate importance
    to ne igra nobene vlóge (figurativno) that does not matter, that makes no difference
    denar ne igra vlóge money is no object
    napraviti pismeno vlógo to put in a written application
    napraviti vlógo na... to make an application to...
    péti vodilno vlógo v operi to sing the lead in an opera
  • vložíti to put in; to lay in; to insert in; (investirati) to invest; (denar v banko) to deposit; (sadje) to preserve (fruit); (v igro) to stake

    vložíti film v fotoaparat to fill, to load a camera
    vložíti v kis to pickle
    vložíti prihranke v... to put one's savings into...
    vložíti priziv to appeal, to file (ali to lodge) an appeal, to give notice of appeal
    vložíti interpelacijo to table a motion
    vložíti obtožnico to file a charge
    vložíti prošnjo (pritožbo, zahtevo, protest) to put in (ali to make, to lodge) an application (a complaint against, a claim, a protest against)
    vložíti mnogo truda to make every effort, to spare no effort, to take great pains, to exert oneself, arhaično to bestow great pains (v kaj on, upon something)
    vložíti dobro besedo za... to put in a good word for...
    vložíti zahtevo za povzročeno škodo, za odškodnino to put in a claim for damages
    vložíti protest proti... to enter a protest against...
    vložíti prošnjo to make an application, to present a petition
    vložíti tožbo proti komu to bring an action against someone
    vložíti veto to veto
  • vōciferātiō -ōnis, m (vōciferārī) glasno klicanje, kričanje, vpitje (na pomoč, na pomagaj), klic, krik, vek, vekanje, tarnanje, javkanje, javk: Corn., L., Sen. rh., Sen. ph., Ps.-Q., Q., Fl., Icti., Iust. idr., quanta hic vociferatione fertur: ei miserae mihi! Afr. fr., an te L. Flavi ceterorumque de T. Herennio vociferatio commovebat? Ci., post hanc illorum vociferationem Ci., nam in ipso sermone hoc et vociferatione mortua est Ci., qua vociferatione in ceteris iudiciis accusatores uti consuerunt, ea nos hoc tempore utimur qui causam dicimus Ci., omisere veriti, ne id facere tumultuantium vociferatione prohiberentur Cu., nam quis hominum clarius aut tanta vociferatione bestiam vel furem praedicat quam iste latratu Col., exstant Catonis in censura vociferationes mulieribus statuas Romanis in provinciis poni Plin., magnaque vociferatione latrones tenere clamavit Petr., senatum per praecones propere convocavit lacrimisque et vociferatione miseratus est condicionem suam Suet.
  • vōculātiō -ōnis, f (iz vōcula preko *vōculāre) naglaševanje, naglašanje, naglas, akcent: deinde inquit voculatio qui poterit servari, si non sciemus in nominibus, ut Valeri, utrum interrogandi sint an vocandi? Nigidius ap. Gell., quas Graeci προσῳδίας dicunt, eas veteres docti tum „notas vocum“, tum „moderamenta“, tum „accentiunculas“, tum „voculationes“ appellabant Gell., „summum“ autem „tonum“ προσῳδίαν acutam dicit et, quem accentum nos dicimus, „voculationem“ appellat Gell.
  • voditi2 (vódim) koga za roko ipd.: führen (za roko an der Hand führen); instinkt, politični motivi, načela koga: leiten; (usmerjati) lenken, steuern; pomorstvo, letalstvo lotsen, v pristanišče: einlotsen, med čermi, preko ozemlja, vode: durchlotsen
    figurativno voditi za nos koga (jemanden) an der Nase herumführen, am Narrenseil führen, nasführen
  • voditi1 (vódim) cesta, pot: führen (iz česa herausführen aus, mimo česa vorbeiführen an, na drugo stran hinüberführen, naprej weiterführen, navzdol/dol hinunterführen, herunterführen, navzgor/gor hinaufführen, heraufführen, noter hineinführen, hereinführen, ob čem entlangführen, pod čim unterführen, führen unter, sem hierherführen, herführen, tja hinführen)
    voditi v münden/einmünden in, (einer Straße) zuführen
  • vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer

    vodíti v modi to set the fashion
    vodíti ples to lead the dance
    vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
    pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
    pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
    vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
    človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
    vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
    vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
    vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
    vodíti v skušnjavo to lead into temptation
    vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
    cesta vodi v X. the road leads to X.
    vodíti pogajanja to be in negotiation
    vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
    kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
    vodíti posle to manage, to run a business
    on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
    kam to vodi? what are we coming to?
    to ne vodi nikamor that gets us nowhere
    to lahko daleč vodi that could take us a long way
    vodíti knjige ekonomija to keep the books
    vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
    kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
    dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
    vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
    vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome
  • vódstvo guidance; leadership; lead; conduct; (uprava) administration, management, managing; direction

    vódstvo ekspedicije leadership of an expedition
    vódstvo tvrdke running of a firm
    pod vódstvom under the direction (ali lead) of
    prevzeti vódstvo to take the lead (tudi šport)
    prevzeti vódstvo tvrdke to take over the management (ali running) of a firm
  • vogal moški spol (-a …) die Ecke, na cesti, ulici: Straßenecke; blaga: der Zipfel
    na vogalu an der Ecke
    v vogalu in der Ecke
    kukati izza vogala hinter der Ecke (her)vorsehen, hervorschauen
    brez vogalov eckenlos
  • vôjna war; warfare

    v vôjni in the war, at war, in wartime
    na robu vôjne on the brink of war
    na koncu vôjne at the end of the war
    v primeru vôjne in case of war, in the event of war
    hujskanje k vôjni warmongering
    napoved vôjne declaration of war
    bog vôjne war god
    izbruh vôjne outbreak of war
    opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
    besedna vôjna war of words, wordy warfare
    bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
    državljanska vôjna civil w., intestine w.
    ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
    gospodarska vôjna economic w.
    gverilska vôjna guerilla warfare
    hladna vôjna cold w.
    križarska vôjna crusade
    tridesetletna vôjna Thirty Years' War
    stoletna vôjna Hundred Years' War
    napadalna vôjna war of aggression
    narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
    osvajalna vôjna war of conquest
    obrambna vôjna defensive w.
    osvobodilna vôjna war of liberation
    podmorniška vôjna submarine warfare
    papirnata vôjna paper w.
    pomorska vôjna naval warfare, war at sea
    pozicijska vôjna static warfare
    popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
    preventivna vôjna preventive w.
    psihološka vôjna psychological w.
    vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
    nasledstvena vôjna war of succession
    vôjna za neodvisnost war of independence
    vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
    sveta vôjna holy war
    ves svet zajemajoča vôjna global warfare
    prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
    totalna vôjna total w.
    verska vôjna religious w.
    vôjna v zraku war in the air
    živčna vôjna war of nerves
    vôjna na življenje in smrt war to the death
    to (takšna) je (pač) vôjna such is war
    biti tik pred vôjno to be on the eve of war
    biti v vôjni to be at war with, to make war upon
    iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
    napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
    izzvati vôjno to provoke a war
    biti potegnjen v vôjno to drift into war
    prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
    preprečiti vôjno to avert a war
    pripravljati vôjno to prepare for war
    sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
    stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
    ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
    voditi vôjno to war, to wage war
    v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
    vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train
  • vòl ox, pl oxen; bullock; (psovka) VB žargon twerp

    jarem volov a yoke of oxen
    vprega vòlov a team of oxen
    mlad vòl steer
    pitani vòli pl beeves pl
    biti močan kot vòl to be as strong as an ox
    gledati kot zaboden vòl to stare like a stuck pig
  • volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

    ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
    spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
    priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
    volítve v zvezne organe elections for federal agencies
    javne volítve (glasovanje) open voting
    tajne volítve (glasovanje) secret ballot
    občinske volítve municipal elections
    splošne volítve general election, parliamentary elections
    dopolnilne (delne) volítve byelection
    dan volítev election day, polling day
    neveljavne volítve void election
    visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
    razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
    snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
    iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
    poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
    izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
    volítve so odložene the poll is postponed
    delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
    razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
    biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
    dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll
  • vólk zoologija wolf, pl wolves

    morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
    vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
    lovec na vólkove wolf hunter
    krdelo vólkov wolf pack
    lačen sem kot vólk I am ravenous
    biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
    iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
    nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
    ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
    ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
    z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do
  • volume [vɔ́ljum] samostalnik
    (posamezna) knjiga, zvezek (knjige)
    zgodovina zvitek (pergamenta); vsebina, volumen, prostornina; obseg, volumen; (velika) množina ali količina, masa
    figurativno morje, veliko število
    glasba obseg, polnost, volumen (glasu)
    radio jakost zvoka

    the volume of a cask prostornina soda
    a work in four volumes delo v 4 zvezkih (delih, knjigah)
    a voice of great volume glas velikega obsega (volumna)
    a three-volume novel roman v 3 zvezkih
    an odd volume knjiga (zvezek) brez para
    to speak volumes for zelo govoriti za (v korist), jasno dokazovati
    her donations to charity speak volumes for her generosity njeni darilni prispevki v dobrodelne namene jasno govore o njeni plemenitosti