virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)
1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).
2. occ.
a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.
3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.
4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.
Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.
Zadetki iskanja
- vis|eti [é] (-im)
1. hängen (dol herabhängen, herunterhängen, iz heraushängen, okoli herumhängen um, pred/spredaj [davorhängen] davor hängen, preko überhängen, ven hinaushängen)
viseti na čem hängen an, (biti obešen na) angehängt sein
viseti na kom (obešati se na) kleben an, hängen an
viseti na nitki figurativno auf des Messers Schneide stehen, an einem Haar hängen
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben
kar naprej viseti na telefonu dauernd an der Strippe hängen
figurativno to mi dol visi das [läßt] lässt mich kalt
2. (lebdeti) schweben
figurativno viseti v zraku in der Luft schweben
3. (biti neodločeno) schweben, in der Schwebe sein
4. teren: geneigt sein, hängen - vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)
1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.
2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.
3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.
Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere. - višin|a1 ženski spol (-e …) die Höhe (tudi matematika); višjega kraja, letala: die Höhenlage
višina dveh/petih metrov eine Höhe von zwei/fünf Metern
relativna višina relative Höhe
(meridianska Mittagshöhe, minimalna Mindesthöhe, minimalna višina letenja Mindestflughöhe, največja dopustna [Durchlaßhöhe] Durchlasshöhe, plečna Schulterhöhe, rekordna Rekordhöhe, slemenska Firsthöhe, tlačna Druckhöhe, črk Schrifthöhe, dvigovanja Steighöhe, hrbta Schulterhöhe, lasu Florhöhe, naklade Auflagenhöhe, nasipanja Schütthöhe, padavin Niederschlagshöhe, padca Fallhöhe, pasu Taillenhöhe, plime Fluthöhe, skoka Sprunghöhe, snega Schneehöhe, stopnice Stufenhöhe, stožca Kegelhöhe, tečaja/pola Polhöhe, tona Tonhöhe, vode Wasserhöhe, višin vsaj Mindesthöhe [von], zajezitve Stauhöhe)
… višine Höhen-
(merjenje die Höhenmessung, nastavitev der Höhenversteller, die Höheneinstellung, označitev die Höhenmarkierung, uravnavanje der Höhenversteller, die Höhenverstellung, zatič za nastavitev die Höhenklemme)
do višine … bis in die Höhe, bis zur Höhe
(ramen bis in die Schulterhöhe)
nadmorska višina Meereshöhe, Seehöhe
… nadmorske višine/na višini … nad morjem … über Normalnull/über dem Meeresspiegel/über dem Meer, … Seehöhe, Meereshöhe
prilagojen višini höhenadaptiert
pridobivati/izgubljati višino letalstvo (dvigati se/padati) an Höhe gewinnen/verlieren
do višine bis in die Höhe von …
do višine ramen bis in die Schulterhöhe
na višini auf der Höhe (tudi figurativno)
biti na višini (v formi) auf der Höhe sein
izgubljati na višini absacken, fallen
pred višino vor der Höhe
strah pred višino die Höhenangst
v višini in der Höhe
v višini (10 m) in der Höhe von (10 Metern)
v višini oči in Augenhöhe
v višini pasu in Taillenhöhe
v višini prsi in Brusthöhe
v višino in die Höhe
skakalec v višino šport der Hochspringer
skakalka v višino šport die Hochspringerin
skok v višino šport der Hochsprung
skakališče za skok v višino šport die Hochsprunganlage
štrleti/moleti v višino hochragen, aufragen
vreči v višino hochwerfen
z višine aus der Höhe - vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)
1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).
2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).
Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non. - vleč|i1 [é] (-em) povleči/potegniti
1. predmet po tleh, potezo, črto, krog, pištolo, za lase: ziehen (dol niederziehen, herunterziehen, hinunterziehen, gor emporziehen, hinaufziehen, heraufziehen, narazen aufziehen, [auseinanderziehen] auseinander ziehen, s seboj mitziehen, v ziehen in, ven hinausziehen), kaj težkega za seboj: schleifen, schleppen (naprej weiterschleppen, nazaj zurückschleppen); z veliko težavo z rokami: zerren (dol heunterzerren, okoli herumzerren, ven herauszerren)
tehnika globoko vleči tiefziehen
tehnika votlo vleči hohlziehen
tehnika volno: strecken
vleči besede pri govorjenju: gedehnt sprechen
vleči črve iz nosu komu figurativno (jemandem) ein Loch in den Leib fragen, Würmer aus der Nase ziehen
vleči dreto (schnarchen), am eigenen Ast sägen
vleči noge za seboj hatschen, sich (irgendwohin) schleppen
vleči pipo/cigareto an einer Pfeife/ Zigarette ziehen
vleči iz koga informacije: (jemanden) aushorchen, (jemanden) auspressen (wie eine Zitrone)
vleči na barvo einen Farbstich haben
(na rdeče einen Rotstich haben, na modro einen Blaustich haben)
vleči na ušesa lange Ohren haben
vleči pred sodišče vor den Richter bringen
vleči za lase an den Haaren ziehen
vleči za nos koga (jemanden) verkohlen, nasführen, foppen
vleči za seboj nachziehen, hinter sich herziehen, nachschleifen, mitschleifen, trmastega otroka: mitzerren, (imeti kot spremstvo) im Schlepptau haben
vleči za vse niti da bi kaj dosegel: Beziehungen spielen lassen
2. (težko nositi) sich abschleppen mit
3. pomorstvo schleppen, bugsieren - vlóga gledališče part, role, rôle; (v banko) deposit; (prošnja) application; petition; (v igri, vložek) stake
nehvaležna vlóga an ungrateful part
zasedba vlóg gledališče cast
néma vlóga gledališče nonspeaking role, walk-on part
hranilna vlóga savings-bank deposit
film X. v glavni vlógi Y. a film featuring Y.
igrati negativno vlógo gledališče, lopov, kriminalec to play a baddy (ali a heavy)
igrati vlógo v... gledališče to act a part in...
igrati glavno vlógo v igri ipd. to star in a play, to feature in a play, to play the main role, (figurativno) to play the key role, to be the kingpin
igrati važno vlógo v... to play an important part in...
igrati žalostno, klavrno vlógo to cut a poor figure
igral je klavrno vlógo v tej zadevi he cut a poor figure in that affair
igrati stransko vlógo (figurativno) to play second fiddle, to be of second-rate importance
to ne igra nobene vlóge (figurativno) that does not matter, that makes no difference
denar ne igra vlóge money is no object
napraviti pismeno vlógo to put in a written application
napraviti vlógo na... to make an application to...
péti vodilno vlógo v operi to sing the lead in an opera - vložíti to put in; to lay in; to insert in; (investirati) to invest; (denar v banko) to deposit; (sadje) to preserve (fruit); (v igro) to stake
vložíti film v fotoaparat to fill, to load a camera
vložíti v kis to pickle
vložíti prihranke v... to put one's savings into...
vložíti priziv to appeal, to file (ali to lodge) an appeal, to give notice of appeal
vložíti interpelacijo to table a motion
vložíti obtožnico to file a charge
vložíti prošnjo (pritožbo, zahtevo, protest) to put in (ali to make, to lodge) an application (a complaint against, a claim, a protest against)
vložíti mnogo truda to make every effort, to spare no effort, to take great pains, to exert oneself, arhaično to bestow great pains (v kaj on, upon something)
vložíti dobro besedo za... to put in a good word for...
vložíti zahtevo za povzročeno škodo, za odškodnino to put in a claim for damages
vložíti protest proti... to enter a protest against...
vložíti prošnjo to make an application, to present a petition
vložíti tožbo proti komu to bring an action against someone
vložíti veto to veto - vōciferātiō -ōnis, m (vōciferārī) glasno klicanje, kričanje, vpitje (na pomoč, na pomagaj), klic, krik, vek, vekanje, tarnanje, javkanje, javk: Corn., L., Sen. rh., Sen. ph., Ps.-Q., Q., Fl., Icti., Iust. idr., quanta hic vociferatione fertur: ei miserae mihi! Afr. fr., an te L. Flavi ceterorumque de T. Herennio vociferatio commovebat? Ci., post hanc illorum vociferationem Ci., nam in ipso sermone hoc et vociferatione mortua est Ci., qua vociferatione in ceteris iudiciis accusatores uti consuerunt, ea nos hoc tempore utimur qui causam dicimus Ci., omisere veriti, ne id facere tumultuantium vociferatione prohiberentur Cu., nam quis hominum clarius aut tanta vociferatione bestiam vel furem praedicat quam iste latratu Col., exstant Catonis in censura vociferationes mulieribus statuas Romanis in provinciis poni Plin., magnaque vociferatione latrones tenere clamavit Petr., senatum per praecones propere convocavit lacrimisque et vociferatione miseratus est condicionem suam Suet.
- vōculātiō -ōnis, f (iz vōcula preko *vōculāre) naglaševanje, naglašanje, naglas, akcent: deinde inquit voculatio qui poterit servari, si non sciemus in nominibus, ut Valeri, utrum interrogandi sint an vocandi? Nigidius ap. Gell., quas Graeci προσῳδίας dicunt, eas veteres docti tum „notas vocum“, tum „moderamenta“, tum „accentiunculas“, tum „voculationes“ appellabant Gell., „summum“ autem „tonum“ προσῳδίαν acutam dicit et, quem accentum nos dicimus, „voculationem“ appellat Gell.
- voditi2 (vódim) koga za roko ipd.: führen (za roko an der Hand führen); instinkt, politični motivi, načela koga: leiten; (usmerjati) lenken, steuern; pomorstvo, letalstvo lotsen, v pristanišče: einlotsen, med čermi, preko ozemlja, vode: durchlotsen
figurativno voditi za nos koga (jemanden) an der Nase herumführen, am Narrenseil führen, nasführen - voditi1 (vódim) cesta, pot: führen (iz česa herausführen aus, mimo česa vorbeiführen an, na drugo stran hinüberführen, naprej weiterführen, navzdol/dol hinunterführen, herunterführen, navzgor/gor hinaufführen, heraufführen, noter hineinführen, hereinführen, ob čem entlangführen, pod čim unterführen, führen unter, sem hierherführen, herführen, tja hinführen)
voditi v münden/einmünden in, (einer Straße) zuführen - vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer
vodíti v modi to set the fashion
vodíti ples to lead the dance
vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
vodíti v skušnjavo to lead into temptation
vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
cesta vodi v X. the road leads to X.
vodíti pogajanja to be in negotiation
vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
vodíti posle to manage, to run a business
on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
kam to vodi? what are we coming to?
to ne vodi nikamor that gets us nowhere
to lahko daleč vodi that could take us a long way
vodíti knjige ekonomija to keep the books
vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome - vódstvo guidance; leadership; lead; conduct; (uprava) administration, management, managing; direction
vódstvo ekspedicije leadership of an expedition
vódstvo tvrdke running of a firm
pod vódstvom under the direction (ali lead) of
prevzeti vódstvo to take the lead (tudi šport)
prevzeti vódstvo tvrdke to take over the management (ali running) of a firm - vogal moški spol (-a …) die Ecke, na cesti, ulici: Straßenecke; blaga: der Zipfel
na vogalu an der Ecke
v vogalu in der Ecke
kukati izza vogala hinter der Ecke (her)vorsehen, hervorschauen
brez vogalov eckenlos - vôjna war; warfare
v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train - vòl ox, pl oxen; bullock; (psovka) VB žargon twerp
jarem volov a yoke of oxen
vprega vòlov a team of oxen
mlad vòl steer
pitani vòli pl beeves pl
biti močan kot vòl to be as strong as an ox
gledati kot zaboden vòl to stare like a stuck pig - volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling
ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
volítve v zvezne organe elections for federal agencies
javne volítve (glasovanje) open voting
tajne volítve (glasovanje) secret ballot
občinske volítve municipal elections
splošne volítve general election, parliamentary elections
dopolnilne (delne) volítve byelection
dan volítev election day, polling day
neveljavne volítve void election
visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
volítve so odložene the poll is postponed
delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll - vólk zoologija wolf, pl wolves
morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
lovec na vólkove wolf hunter
krdelo vólkov wolf pack
lačen sem kot vólk I am ravenous
biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do - volume [vɔ́ljum] samostalnik
(posamezna) knjiga, zvezek (knjige)
zgodovina zvitek (pergamenta); vsebina, volumen, prostornina; obseg, volumen; (velika) množina ali količina, masa
figurativno morje, veliko število
glasba obseg, polnost, volumen (glasu)
radio jakost zvoka
the volume of a cask prostornina soda
a work in four volumes delo v 4 zvezkih (delih, knjigah)
a voice of great volume glas velikega obsega (volumna)
a three-volume novel roman v 3 zvezkih
an odd volume knjiga (zvezek) brez para
to speak volumes for zelo govoriti za (v korist), jasno dokazovati
her donations to charity speak volumes for her generosity njeni darilni prispevki v dobrodelne namene jasno govore o njeni plemenitosti