Franja

imparruccare

A) v. tr. (pres. imparrucco)

1. dati lasuljo, periko na glavo

2. pren. pobeliti

B) ➞ imparruccarsi v. rifl. (pres. mi imparrucco) pokriti se z lasuljo, s periko

impaste [impéist] prehodni glagol
zamesiti
umetnost slikati z gostim slojem barve, premazati z gostim namazom

impasto [impǽstou] samostalnik
umetnost slikanje z gostim slojem barve, premaz z barvo, gost namaz

impavesare v. tr. (pres. impaveso) navt.

1. razviti zastave, okrasiti z zastavami

2. zavarovati krov (z zaslonom)

impelare v. tr. (pres. impelo) pokriti z dlakami; raztresti, pustiti, puščati dlake:
il gatto impela tutta la casa maček pušča dlake po vsej hiši

imperlare

A) v. tr. (pres. impērlo)

1. krasiti z biseri

2. pren. orositi, oblivati:
il sudore gli imperlava la fronte čelo mu je oblival znoj

B) ➞ imperlarsi v. rifl. (pres. mi impērlo) orositi, orošati se:
gli vidi la fronte imperlarsi di sudore videl sem, kako mu obraz obliva znoj

imperniare

A) v. tr. (pres. impērnio)

1. pritrditi, pritrjevati s klini, z zatiči

2. pren. temeljiti

B) ➞ imperniarsi v. rifl. (pres. mi impērnio) pren. temeljiti se, biti zasnovan:
la tesi si impernia su un concetto trditev je zasnovana na enem pojmu

impetiginous [impitídžinəs] pridevnik
medicina z gnojnimi mehurčki

impillaccherare

A) v. tr. (pres. impillacchero) toskansko umazati z blatom

B) ➞ impillaccherarsi v. rifl. (pres. mi impillacchero) umazati se z blatom

impiotare v. tr. (pres. impiōto) agr. pokrivati z rušo

implícitamente vred z, vštevši; molče

impolder [impɔ́uldə] prehodni glagol
iztrgati (zemljo) morju; obdati z nasipom, izsušiti

impomatare

A) v. tr. (pres. impomato) mazati z mažo, s pomado

B) ➞ impomatarsi v. rifl. (pres. mi impomato) šalj. mazati se z briljantino

importuōsus (inportuōsus) 3 ubog z lukami, brez pristanov: mare S., T., litus L., Plin. iun., importuosissima insula Plin.

impression [impréšən] samostalnik
vtiskovanje, vtisk, žig; vtis, dojem, občutek; učinek, vpliv (on na)
tisk odtis, natis, tiskanje, naklada
slikarstvo grundiranje, obarvanje z osnovno barvo

to leave an impression on s.o.; ali to leave s.o. with an impression napraviti vtis na koga
to be under the impression; ali to have an impression imeti občutek
tehnično impression cylinder tiskalni valj

mallorquín, -ina z otoka Mallorca

mallorquínm prebivalec otoka Mallorca

in-alterō -āre -āvī (alter) eno z drugim povze(ma)ti, eno navesti (navajati) za drugim: tacendo inalteravit Tert.

inarticulate [ina:tíkjulit] pridevnik (inarticulately prislov)
nerazločen, nejasen (govor); skop z besedo, vase zaprt
zoologija nečlenast

he is inarticulate on se nejasno izraža; komaj usta odpre
inarticulate with rage onemel od jeze

in-aurō -āre -āvī -ātum (in, aurum) pozlatiti (pozlačevati): parietes tamquam vasa inaurantur Plin., aes i. Vitr., Icti.; večinoma pt. pf. inaurātus 3 pozlačen: statua Ci., columna extrinsecus inaurata Ci., acanthus O., vestis O. ali palla i. Corn. z zlatom pretkana, pellis arietis i. Enn. zlato runo, omni patagio inauratior pavo Tert.; metaf. (šalj.) v zlato vdeti, z zlatom zaliti = obogatiti: puto te malle a Caesare consuli quam inaurari Ci. ep., te fortunae rivus inauret H.

incalcinare

A) v. tr. (pres. incalcino)

1. ometati, beliti z apnom

2. agr. beliti z apnenim mlekom

B) ➞ incalcinarsi v. rifl. (pres. mi incalcino) poškropiti se z apnom