Franja

βοιωταρχέω (βοιώτ-αρχος) sem voditelj, načelnik bojotiške zveze, sem bojotarh.

βούλευμα, ατος, τό (βουλεύω) 1. sklep, odloka, načrt, namen, želja, mnenje. 2. nasvet, naklep; αὐτός εἰμι τῷ βουλεύματι sem istega mnenja.

βουλεύω (βουλή) [fut. βουλεύσω itd.; med. βουλεύσομαι tudi s pas. pom.] 1. act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem κακόν τινι; βουλεύων περί σε φαίνομαι pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; βουλάς posvetujem se, βουλήν svetujem; ἐς μίαν sklenem soglasno, τὰ βεβουλευμένα sklepi, načrti; εὖ βεβούλευται dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; aor. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.

βουλῑμιάω (βού-λῑμος) ep. sem zelo lačen.

βρᾰβεύω (βραβεύς) sem razsojevavec, razsojujem v tekmah, vodim tekme; prisojam nagrado; sploh: vodim, vladam NT, upravljam; razsojam, odločujem, τὰ δίκαια pravice.

βρίζω ep. poet. 1. dremljem, spim. 2. obotavljam se, mudim se, sem brez dela.

βρῑ́θω [impf. βρῖθον, fut. βρίσω, ep. inf. βρισέμεν, aor. ἔβρῑσα, pf. βέβρῑθα] in med; ep. poet. 1. silno sem težek (obtežen), potlačen sem ὑπὸ λαίλαπι, šibim se pod, obložen sem s čim τινί, τινός. 2. močnejši sem od koga, presegam, obvladam, τινί s čim; nagibljem se na kaj; napadem z vso silo ἐπί τι; pt. pf. težek, nadležen ἔρις.

βρύω [Et. iz g^wrū-, nem. Kraut, iz stvn. krút] ep. poet. 1. intr. sem zelo poln, sem prepoln, obilujem ἄνθεϊ, δάφνης; bujno rastem, poganjam, priklijem iz. 2. trans. storim, da v obilici klije, brsti, izvira χάριτες ῥόδα βρύουσι; izlivam τὸ γλυκύ NT.

γαίω [Et. kor. gāu, iz γάϝjω, sor. γηθέω iz γᾱϝεθέω iz gāwedhejō, odtod tudi lat. gaudeo; gršk. še γαῦρος, γαύραξ] ep. veselim se, ponosen sem na kaj τινί; κύδεϊ γαίων ki se ponaša s svojo krepkostjo, ponosen na svojo krepkost.

γᾰλήνη, ἡ [Et. od. γελάω, smejem se, veder sem, odtod: γλήνη, γλῆνος, γλαυκός] tihota, tišina, brezvetrje, morska gladina; γαλήνην ἐλαύνω plovem po mirnem morju; pren. veselost, radost, mir.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γανάω (γάνος) [pl. ep. γανόων, γανόωσα] ep. svetim se, bliščim se, lesketam se, sem sijajen.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

γαυριάω (γαῦρος) hvalim se, ponosen sem na, baham se, ponašam se, (ἐπί) τινι s čim.

γαυρόομαι (γαῦρος) pass. poet. prevzeten sem, baham se, veselja poskakujem (ἐπί) τινι.

γείνομαι [aor. med. ἐγεινάμην, cj. 2. sg. aor. γείνεαι] 1. prez. in impf. ep. pass.: rodim se, οἱ γεινόμενοι rojeni. 2. aor. εp. poet. ion. rodil sem, ἡ γειναμένη mati, οἱ γεινάμενοι starši, roditelji.

γειτνιάω (γείτων) sem sosed, mejaš, mejim s kom τινί.

γελᾰ́ω [Et. kor. g'el. – Obl. ep. γελόω in γελοιάω; fut. γελάσομαι, aor. ἐγέλασα, pass. pf. γεγέλασμαι, aor. ἐγελάσθην, fut. γελασθήσομαι; ep. pt. γελόωντες, γελώοντες, γελοιώντες, impf. γελώων, aor. ἐγέλασσα]. 1. intr. a) svetim se, žarim se, bliščim se χθών; žari mi obraz od veselja (ἐπί) τινι; b) smejem se, smehljam se, vesel sem, radujem se; aor. zasmejal sem se, moral sem se smejati. 2. trans. smejem se komu, rogam se, zasmehujem koga τί, τινά.

γέμω [Et. slov. o-žm-em, gomolja; lat. gemo, ere] sem poln, obtovorjen, obložen, τινός s čim.

γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.