Franja

ἀνθ-οπλίζομαι med. tudi jaz se oborožujem proti komu.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.

ἀν-οιστρέω izpodbadam, spravljam v bakhantsko divjanje (besnost), ἐπί τινα proti komu.

ἀν-ορούω ep. [aor. ἀνόρουσα] poskočim, vzdignem se, kvišku planem, ἐξ ὕπνου vstanem; ἐς οὐρανόν vzpnem se proti nebu.

ἄντα (gl. ἀντί) ep. 1. adv. nasproti, v obraz, naravnost; μάχεσθαι mož z možem, iz oči v oči; στῆ δ' ἄντα σχομένη ustavila se je pred njim; θεοῖσι γὰρ ἄντα ἐῴκει bil je popolnoma bogovom podoben; ἄντα τιτύσκομαι merim naravnost pred seboj. 2. praep. z gen. pred, proti; ἄντα σέθεν pred teboj, v tvoji navzočnosti.

ἀντ-αίρω, ion. ἀντ-αείρω [fut. ἀνταρῶ, aor. ἀντῆρα] 1. act. tr. vzdignem proti komu, dvignem v bran. 2. intr. postavim se, stopim proti, upiram se τινί. 3. med. χεῖρας dvigam roke na odpor ὅπλα τινί zgrabim orožje proti komu.

ἀντ-αμῡ́νομαι med. branim se proti komu, maščujem se, vračam zlo za zlo τινά τινι.

ἀντ-εῖπον (aor. k ἀντί-λέγω) 1. a) ugovarjal sem, nasprotoval sem komu, πρός τινα ὑπέρ τινος govoril sem proti komu za koga (v njegovo korist); b) odgovorim, μηδὲν ἀντειπὼν (ἔπος) brez vsake besede. 2. κακῶς ἀντειπεῖν τινα zopet slabo govoriti o kom, odgovoriti komu na psovke s psovkami.

ἀντ-εκτρέχω tudi jaz planem, odhitim proti sovražniku, tudi jaz napadem.

ἀντ-έξειμι, ἀντ-εξέρχομαι tudi jaz odrinem, grem proti sovražniku, grem na sovražnika.

ἀντ-επάγω obratno peljem tudi jaz vojsko proti prihajajočemu sovražniku, tudi jaz grem na sovražnika.

ἀντ-επανάγομαι pass. obratno odjadram, odplovem tudi jaz proti sovražniku πρός τινα.

ἀντ-έπειμι obratno grem tudi jaz proti sovražniku, navalim na.

ἀντ-επέξειμι, ἀντ-επεξελαύνω ἀντ-επεξέρχομαι odidem, odrinem, grem tudi jaz proti prihajajočemu sovražniku πρός τινα.

ἀντ-επιστρατεύω tudi jaz odrinem, odidem, grem proti sovražniku z vojsko τινί.

ἀντ-επιτειχίζομαι tudi jaz napravim (zgradim) trdnjavo proti sovražniku.

ἀντ-ερείδω 1. trans. podprem kaj, postavljam kaj proti komu; ξῦλα podlagam lesene opore; βάσιν čvrsto (krepko) stopam. 2. intrans. upiram se, v bran se stavim.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀντ-ήλιος 2 poet. proti solncu obrnjen, vzhoden.

ἄντην (ἄντα) adv. 1. nasproti, proti, spredaj (zadet). 2. v obličje, v obraz, očito, jasno, ὁμοιωθήμεναι ἄντην popolnoma enak biti, τινὶ εἴκελος, ἐναλίγκιος popolnoma podoben, sličen.