Franja

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

care¹ [kɛə] samostalnik
skrb, nega; zaskrbljenost, previdnost, pazljivost; marljivost, prizadevnost

to take (ali have) care (of) biti previden
to take (ali have) the care of poskrbeti za koga ali kaj
care of (kratica c/o) pri (v naslovih)
Care Sunday peta postna nedelja
that shall be my care za to bom že jaz poskrbel
care killed (ali will kill) the cat pretirana skrb škoduje
with care! pazi! previdno!

Carfulēnus -ī, m Karfulen, Cezarjev legat pred Aleksandrijo, l. 44 tr. pl., padel l. 43 v boju zoper Antonija pri Mutini: Ci., C.

carillonner [ jɔne] verbe intransitif pritrkavati, ubrano zvoniti; figuré delati velik hrup
verbe transitif:

carillonner une fête zvoniti k prazniku, naznanjati praznik; obesiti na veliki zvon; močnó zvoniti s hišnim zvoncem
carillonner à la porte močno pozvoniti pri vratih
carillonner une nouvelle obesiti novico na veliki zvon

carina samostalnik
1. (dajatev) ▸ vámKo izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.

2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtisztPotem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.

3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatalZaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.Bolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
"Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta.

Carmēlus (Charmēlus) -ī, m (Κάρμηλος) Karmel, Harmel,

1. gorovje v Galileji s predgorjem Carmēlum -ī, n Karmel: Plin., in s svetiščem boga Bela, ki se je zato imenoval Carmēlus (Karmelski) deus: T., Suet. — Soobl. Carmēl, m indecl.: Vulg.

2. mesto in gora pri Hebronu na ozemlju Judovega rodu: Vulg. — Od tod Carmēlītēs (Charmēlītēs) -ae, m Karmelec, Harmelec, preb. mesta Karmela: Vulg.

Carmenta -ae, f in Carmentis -is, f (carmen1) Karmenta, Karmentis = Prerokinja, mitološka Evandrova mati: L., O., Hyg.; prvotno staroit. božanstvo s svetiščem ob vznožju Kapitolijskega griča in z žrtveniki pri dvojno obokanih Karmentskih vratih (porta Carmentālis): V., Gell. En obok teh vrat se je pozneje imenoval porta scelerata, ker so tam skozi odšli Fabiji v boj proti Vejanom in v smrt: L., O. — Od tod adj. Carmentālis -e Karmentin, karmentski (Karmentski): flamen Ci., potra V. Subst. Carmentālia -ium, n (sc. sacra) karmentalije, Karmentin praznik, ki so ga obhajale rim. žene 11. in 15. I.: Varr., O. Carmentāriī -ōrum, m Karmentini svečeniki, ki so zapisovali Karmentine prerokbe: Serv.

carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)

1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.

2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.

3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.

carotte [-rɔt] adjectif ognjeno rdeč; féminin korenje, mrkev; rdeč izvesek trafiké

carotte (de tabac) zvitek tobaka (za žvečenje)
carottes potagères, fourragères jedilno, krmilno korenje
carottes râpées nastrgano korenje
poil-de-carotte (invariable) rdečelas
(familier) les carottes sont cuites (figuré) vse je končano, izgubljeno, ničesar se ne da več napraviti
jouer la carotte pretirano previdno, z majhnimi vložki igrati (pri kartanju), ničesar ne tvegati
tirer une carotte à quelqu'un (familier) sleparsko, z goljufijo od koga kaj doseči ali dobiti

carrosse [karɔs] masculin (luksuzna) kočija

cheval masculin de carrosse (familier) cepec, teslo, teleban, zarobljenec
être la cinquième roue du carrosse (figuré) biti (za) peto kolo pri vozu, za nobeno rabo ne biti
rouler carrosse biti premožen, imovit, bogat

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

casque [kask] masculin čelada, šlem; naglavne radijske slušalke; aéronautique havba; aparat za sušenje las

casque militaire, d'acier (de tranchée) vojaška, jeklena čelada
casque amortisseur, de motocycliste čelada za motocikliste
casque colonial tropska čelada
casque léger čelada iz plastične mase
casque à mèche (humour) nočna (koničasta) čepica
casque de pompier, de scaphandrier gasilska, potapljaška čelada
casque téléphonique, d'écoute, à écouteurs naglavne telefonske slušalke
avoir le casque (familier) imeti težko glavo (po pijači)
s'en donner dans le casque (populaire) izpiti kozarček žganja
il manque un clou à son casque (familier, figuré) manjka mu eno kolesce
elle est restée une heure sous le casque eno uro je sedela pod havbo (pri frizerju)

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

castellum -ī, n (demin. castrum)

1. utrjen kraj, trdnjava, trdnjavica, gradišče, ograda, kladara, strelnica, branik, mostni branik, predmostje: regio castellis munita N., castella munire C., communire N. gradišča utrditi, vallo et castellis circummuniti C. z okopi in močnimi kladarami, montana castella V. gorske trdnjave, castellum in alto tumulo positum L.

2. occ. gorska vas, selo v pogorju: Norica castella in tumulis V.

3. pren. gradišče, branik, zatočišče, okrilje, zavetje: castellum forensis latrocinii Ci., urbem philosophiae... proditis, dum castella defenditis Ci. sprednje zgradbe branite, a prestolnico predajate, castellum omnium scelerum L.

4. vodno zajetje pri vodovodu: Vitr., Plin., Front. — Soobl. castellus -ī, m: It.

castimōnia -ae, f (castus)

1. telesna čistost, bogoslužna spolna vzdržanost, redkeje vzdržnost pri slastnih jedeh, od tod včasih = post: Ap., Tert., summa castimonia virorum et mulierum Ci., c. corporis Ci.; decem dierum castimonia L., superstitio castimoniarum Plin.

2. met. nravna čistost, nravnost, nedolžnost: se suā... castimoniā defenderat Ci.