Franja

zavarovanj|e³ srednji spol (-a …) hiše, avtomobila ipd.: die Versicherung (delno kasko Teilkaskoversicherung, dijaško nezgodno Schülerunfallversicherung, dvojno Doppelversicherung, kasko Kaskoversicherung, ladijsko Schiffsversicherung, nadaljevano Weiterversicherung, nezgodno Unfallversicherung, obvezno Haftpflichtversicherung, Pflichtversicherung, obvezno motornega vozila Kraftfahrzeug-Haftpflichtversicherung, polno kasko Vollkaskoversicherung, polno Vollversicherung, pomorsko Seeversicherung, požarno Brandversicherung, Feuerversicherung, premoženjsko Vermögenswertversicherung, prevozno Transportversicherung, skupinsko Gruppenversicherung, škodno Schadensversicherung, večkratno/hkratno Mehrfachversicherung, nepremičnin Immobilienversicherung, oseb Personenversicherung, pod dejansko vrednostjo Unterversicherung, posojila Kreditversicherung, potnikov Insassenversicherung, premičnin/opreme Mobiliarversicherung, proti tatvini Diebstahlversicherung, proti toči Hagelversicherung, prtljage Gepäckversicherung, Reisegepäckversicherung, rizika Risikoversicherung, sopotnikov Mitversicherung, stanovanjske opreme Hausratversicherung, steklenih površin Glasversicherung, Glasbruchversicherung, strojev Maschinenversicherung, stvari Sachversicherung, tuje stvari Fremdversicherung, v korist tretjega Fremdversicherung, za primer invalidnosti Invaliditätsversicherung, Invalidenversicherung, za vlom Einbruchsversicherung, za vlomno tatvino Einbruchsdiebstahlversicherung, zgradb Gebäudeversicherung, žetve Ernteversicherung, živali Tierversicherung, živine Viehversicherung, življenjsko Lebensversicherung)
čas trajanja zavarovanja die Versicherungsdauer
nadaljevanje zavarovanja die Weiterversicherung
renta iz nezgodnega zavarovanja die Unfallrente
obveznost zavarovanja die Versicherungspflicht
predmet zavarovanja der Versicherungsgegenstand
vrsta zavarovanja die Versicherungsart
začetek zavarovanja der Versicherungsbeginn

zavar|ovati (-ujem)

1. fizično: sichern, absichern; (zaščititi) schützen (tudi pravo); z varnostniki: sichern, abschirmen
zavarovati pred X X [fernhalten] fern halten von
agronomija in vrtnarstvo schützen, überdecken
zavarovati proti moljem einmotten

2. zavarovalniško: versichern (pod dejansko vrednostjo unterversichern, kasko kaskoversichern)
ki ga je mogoče zavarovati versicherbar
ki ni obvezan, zavarovati se versicherungsfrei

zbít (-a -o) adj.

1. inchiodato; battuto:
pod iz zbite zemlje pavimento di terra battuta

2. sfinito, spossato:
pog. zbit kot turška fana stanco morto, completamente sfinito

zborovodja samostalnik
(vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezetőPri tem sta še kako pomembna sodelovanje s skladatelji in obenem prizadevanje, da te stvaritve predstavimo občinstvu doma in v tujini, je povedala zborovodja, ki z zborom sodeluje od njegove ustanovitve. ▸ Mindennél nagyon fontos a zeneszerzőkkel való együttműködés és az arra való törekvés, hogy az alkotásokat a hazai és a külföldi közönség elé tárjuk, mondta el a karnagy, aki az énekkarral annak megalapítása óta együttműködik.

zborovodja samostalnik
(vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezető

zborovodkinja samostalnik
(vodja pevskega zbora) ▸ karnagy, karvezető, kórusvezető

zdravníški doctor's; medical

zdravníška pomoč medical assistance, (na domu) outdoor relief
zdravníški poklic medical profession
zdravníški pregled medical examination
zdravníški recept (medical) prescription
zdravníško spričevalo, potrdilo medical certificate, pogovorno doctor's note
zdravníška veda medical science
biti pod zdravníško kontrolo to be under the doctor
biti v zdravníški oskrbi (negi) to be under medical care

zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

2. avt. slittare, sbandare:
zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni

zdržáti (-ím)

A) perf.

1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto

2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

na zêmlji on earth
nad zêmljo above ground, overground
pod zêmljo underground
vse stvari na zêmlji all things on earth
izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
mastna zêmlja fat earth
rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
slaba zêmlja poor soil
kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
žgana zêmlja terra cotta
Sveta zêmlja religija the Holy Land
Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
zêmlja! (na vidiku!) land ho!
sadovi zêmlje the fruits of the earth
naša zêmlja je lepa our country is beautiful
ležati na zêmlji to lie on the ground
obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
pasti na zêmljo to fall to the ground
pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)

zêmlja terre ženski spol ; (planet) Terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (svet) monde moški spol ; (tla) sol moški spol , terrain moški spol ; figurativno pays moški spol

na zemlji sur (la) terre, ici-bas, en ce bas monde
nad zemljo au-dessus du sol
pod zemljo sous terre
črna zemlja terre noire
humozna zemlja humus moški spol, terre végétale
nikogaršnja zemlja no man's land moški spol, terrain (ali zone ženski spol) neutre
orna zemlja terre arable (ali labourable, cultivable)
peščena zemlja silice ženski spol, terrain siliceux
žveplena zemlja terre sulfureuse
leteti tik nad zemljo voler en rase-mottes (ali au ras du sol)
pasti na zemljo, tta tomber par (ali à) terre

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zêmlja tierra f ; (planet) Tierra f ; (svet) mundo m ; (tla) suelo m , terreno m ; fig piso m ; (humus) mantillo m ; (zemeljska krogla) el globo terrestre (ali terráqueo)

na zemlji en la tierra, en este mundo
nad zemljo sobre la tierra
pod zemljo bajo tierra
tik nad zemljo a flor de tierra, a ras del suelo
leteti tik nad zemljo volar a ras de tierra
pasti na zemljo (tla) caer a tierra (al suelo)
orna (peščena) zemlja tierra laborable (silícea)
rdeča zemlja almagre m
nikogaršnja zemlja tierra de nadie

zero¹ množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)

Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju)

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zéro [zero] masculin ničla; nič

c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
c'est zéro, ce film ta film je zanič
faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
(sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
(familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno

zgŕbiti (-im)

A) perf. aggobbire; curvare:
zgrbiti hrbet curvare la schiena

B) zgŕbiti se (-im se) perf. refl.

1. aggobbire; ingobbire, ingobbirsi; curvarsi:
zgrbiti se od pretiranega učenja aggobbire per il troppo studio
zgrbiti se pod težo bremena curvarsi sotto il peso

2. redko (zgrbančiti se) corrugarsi

zijáti (-ám) imperf.

1. essere disgiunto, spalancato; essere aperto:
rana zija la ferita è aperta

2. aprirsi:
pod njimi je zijal prepad sotto di loro si apriva un precipizio

3. avere aperto, spalancato il becco; aver aperta, spalancata la bocca:
kokoš zija od žeje la gallina tiene aperto il becco dalla sete

4. pejor. fissare con lo sguardo, guardare fisso

5. pejor. urlare, strillare:
kaj tako zijaš, saj nismo gluhi perché (mai) strilli, non siamo mica sordi
zijati nad kom sgridare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zijati od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
zijati v časopis leggere il giornale
pren. zijati v zrak bighellonare
zijati kot tele v nova vrata guardare con fare stranito
PREGOVORI:
čim več ima, po več zija chi più ha, più vuole

zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi