Franja

circumfluō -ere -flūxī -flūxum

1. obteči (obtekati), teči okrog: Plin., Gell. idr., utrumque latus circumfluit aequoris unda O., spuma circumfluit rictūs O., Spartam Eurotas circumfluit Sen. rh., cum aliae aquae subterfluant terras, aliae circumfluant Sen. ph.; v pass.: eam (terram) voluit humore circumflui Lact.; pren. obteči (obtekati) = obda(ja)ti, obsuti, obsipati, valovito se spuščati okrog: mulos circumfluxisse (lupum) Varr., robora amplexos circumfluxisse dracones Lucan., hinc Romana manus circumfluat Petr. poet., circumfluentibus quietae felicitatis insignibus Iust. (o dolgih, ohlapnih, z zlatom pretkanih oblačilih); o abstr.: secundis rebus, quae circumfluunt vos, insanire coepistis Cu., cum me rerum copia circumfluat Aug.

2. ob robu odtekati, prekipevati, prelivati se, razlivati se, prepoln biti: meliceridi liquidior humor ideoque pressus circumfluit Cels., in poculis reletis addito humore minimo circumfluere, quod supersit Plin.; pren.
a) v izobilju (na pretek, na prebitek) biti česa: insatiabilis avaritiae est adhuc implere velle, quod iam circumfluit Cu., locuples circumfluentibus undique eloquentiae copiis Q.
b) v izobilju imeti česa, poln biti česa: omnibus copiis Ci., circumfluens exercitu Ci.; abs.: circumfluere atque abundare (sc. rebus omnibus) Ci.

circumfundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. naokrog liti: amurcam ad oleam Ca.; večinoma med. (redko refl.) obli(va)ti, obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati); z dat.: Plin., amnis circumfunditur insulae L., mare urbi circumfusum L., nympha circumfunditur iuveni O. vodna Nimfa se oprijemlje mladeniča (pesnik misli na vodo); poleg dat. z a(b): unda terrae a lateribus circumfunditur Sen. ph.; abs.: Tib., gens circumfusis invia fluminibus O., circumfusa nubes V., Eccl. zastirajoči oblak, circumfuso igni L. po obsevajočem ognjenem žaru, mel circumfusum Vitr., vis circumfusi aëris Mel.

2. pren. gnesti se, vrveti okoli koga ali česa, s hrupom obda(ja)ti, obsuti, obsipati; abs.: magna multitudo ab utraque parte circumfundebatur C., circumfunditur equitatus Caesaris C., circumfunditur corona T., circumfusus satelles O.; z dat.: cedentibus curcumfusi C., circumfundebantur obviis sciscitantes L., circumfusos regi barbaros adoriri Cu., tanta multitudo circumfundi paucioribus potest Cu. obsuti; redko refl.: equites Hannoni Afrisque se circumfudere L., a tergo se c. L.; še redkeje med. z acc. = okleniti (oklepati) se koga: hunc (Mavortem) tu, diva, circumfusa super Lucr.; akt. v med. pomenu: circumfudit eques frontemque pedites invasere S. konjenica napade; pren.: undique circumfusae molestiae Ci. od vseh strani vsute, quantum periculum ab circumfusis undique voluptatibus L. od povsod privrevajočih slasti.

— II.

1.
a) (o tekočini sami) tekoč obdajati: quam (terram) crassissimus circumfundit aër Ci.
b) obli(va)ti, poli(va)ti: (Agesilaum mortuum) amici cerā circumfuderunt N., Venus eos nebulae circum dea fudit amictu (tmeza) V. jih je ogrnila z meglenim plaščem; v pass.: omnis terra... circumfusa illo mari,... quem Oceanum appellatis Ci., circumfusum esse caligine, crassis tenebris ali luce Ci.

2. pren. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati): praefectum milites circumfundunt T.; nav. pass.: Pompeius copiis circumfusus Ci., sedens in bybliotheca circumfusus Stoicorum libris Ci. zakopan v knjige, Ascanium fusis circum (tmeza) complectitur armis V., turbā circumfusus L., collo parentis circumfusa O. ovita, oklenjena okoli..., neque enim stipatus satellitum manu, sed circumfusus undique nunc senatūs, nunc equestris ordinis flore Plin. iun.; v sovražnem pomenu: circumfusus hostium concursu N., densis circumfundimur armis V. oboroženci nas gosto obsujejo, undique circumfusi Cu.

circumiaceō -ēre

1. okrog (česa) ležati: passim Caelius ap. Q.; z dat.: artis ornamenta capiti et collo circumiacent Ap., quae circumiacent oculis tuis Aug.

2. pren. (o deželah in narodih): Pisidia et omnis Chersonesus quaeque circumiacent Europae L., circumiacentes populi T. okrog bivajoči, sosedni narodi. Subst. pt. pr. circumiacentia -ium, n (ret.) okoli ali poleg stoječe besede: Q.

circumiciō -ere -iēcī -iectum (circum in iacĕre)

1. okrog (česa) vreči, metati, (na)okrog ali okoli (česa) (na)metati, postaviti (postavljati), (z)graditi: Varr., vallum circumicere L. okrog nasuti, circumiecta vehicula ali circumiecti custodes T. naokrog postavljeni, z dat.: fossam et alia munimenta verticibus L. izkopati jarek in nasuti... okoli..., circumiecta multitudine hominum totis moenibus C. (po drugih: totis moenibus = abl. loci = na vseh mestih obzidja); v pass. (zaradi circum) z acc. stvari, okrog katere se kaj meče: quod anguis domi vectem circumiectus fuisset Ci. ker je bila ovita (omotana) okrog droga.

2. c. aliquid aliquā re obda(ja)ti, okleniti (oklepati) kaj s čim: extremitatem caeli rotundo ambitu Ci., planities saltibus circumiecta T. — Od tod adj. pt. pf. circumiectus 3 ležeč (stoječ) okoli, v okolici ali v bližini česa, okoliški, soseden, sosednji (o krajih, mestih, državah idr.); abs.: lucus L., nemora, campi, valles Cu., silvae Suet., oppida T., nationes T. okoli bivajoči, sosedni, z dat.: silvae circumiectae itineri L. na obeh straneh poti stoječi, incendit aedificia circumiecta muris L. (stoječa) okrog zidovja, moenia circumiecta regiae T.; subst. circumiecta -ōrum, n okolica: T.; pren. o govoru poleg stoječ: circumiectae orationis copia Q.

circumlātrō -āre lajati okog koga, oblajati koga; pren. (o psih): hominem Sen. ph., leonem Amm.; pren. (o ljudeh): Amm., eum circumlatrantes philosophi Lact., ali circumlatrantes haeretici Aug. okrog njega lajajoči, besneči; o abstr.: quae (domus nostra) multis circumlatratur iniuriis Symm., multorum rabie circumlatratus Aug., falsorum philoso-phorum erroribus... circumlatrantibus Aug.

circumlinō -ere (-) -litum

1.
a) aliquid alicui rei (na)mazati kaj okoli česa: sulfura taedis circumlita O., (laser) volneribus... circumlinitur Plin.
b) c. aliquid aliquā re namazati kaj s čim, obmazati, oblepiti: Lucr., Plin., Aug., oculum pice liquidā Col., oculos stibio Vulg.; v pass.: mortuos... Persae etiam cerā circumlitos condunt Ci., musco circumlita saxa H., circumlitus auro (Midas) O. prevlečen; brez abl.: spiramentum circumlitum Plin. zalepljen, neprepustno zaprt, circumlinere oculum Plin. iun.

2. occ. (o slikarstvu) podmaz(ov)ati, z barvami osvetliti, označiti: pictura, in qua nihil circumlitum est Q.; pren. (o govornikih) poudariti (poudarjati): Q., Lact. — Soobl. circumliniō -īre -iī: circumlinire Q., circumliniendus Col., circumlinisti Vulg.

circumsaepiō (slabše circumsepiō) -īre -saepsī -saeptum

1. ograditi (ograjevati): semitam meam circumsepsit Vulg., silvae circumsaeptae Paul. (Dig.).

2. pren.: braneč obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), naokrog zavarovati: Vulg., classem aggeribus V., loca circumsaepta parietibus Col., stagnum circumsaeptum aedificiis Suet.; o živih bitjih: Front., Fulg., corpus armatis c. L.

circumsiliō -īre (circum in salīre) v krogu (okoli) skakati, skakljati: Cat. (o vrabčku); pesn. pren. obdajati, obsipati: circumsilit... morborum omne genus Iuv.

circumvectō -āre (frequ. glag. circumvehere)

1. okrog voziti, nositi: errantes penates Sil. (o nomadih).

2. večinoma med. circumvector -ārī peljati se, pluti, jezditi okoli: oppida Pl. pluti v mesta, Ligurum oram L. ob ligurskem obrežju krožiti; v tmezi: non ego circum me... vectari rura caballo... narro N. da jezdim po tratah okoli; pren.: singula dum circumvectamur V. zaporedno opisujemo.

circumveniō -īre -vēnī -ventum priti okoli česa, obiti kaj

1. obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), zaje(ma)ti: nostros, hostes a tergo C., Iugurtha multitudine Auli castra circumvenit S., c. armis regiam S., moenia vallo fossaque S. Pogosto pt. pf. (nam. circumitus): pars a barbaris circumventa periit C., insidiis circumventum occīdit N.

2. occ. (o stvareh) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obtekati: homines circumventi flammā C., planities locis paulo superioribus circumventa S. obdana z neznatnimi višinami, media Cocytus sinu labens circumvenit atro V., Rhenus modicas insulas circumveniens T.

3. pren.
a) omrežiti, v zadrego, nevarnost, stisko spraviti (spravljati), stiskati: multa senem circumveniunt incommoda H. stiska mnogo nadlog, ancipiti malo circumventi Cu. v dvojni stiski; (pre)varati, ukaniti, s spletkami pogubiti: acerbum est ab aliquo circumveniri, acerbius a propinquo Ci., circumventus falsis criminibus S. ali falso testimonio T., non est igitur circumventus pecuniā Ci. v denarnih zadevah, c. plebem fenore L.
b) ogniti se čemu, splaziti se mimo česa, prekršiti kaj: leges, voluntatem defuncti Icti.

circumvolitō -āre -āvī (-)

1. okoli (okrog) letati, obleta(va)ti
a) intr.: circumvolitant equites Lucr. jezdijo sem ter tja, coetu circumvolitantium alitum T., circumvolitantibus auris M.; v tmezi: circum late volitans fama V. daleč naokrog leteča; namen z ad: c. ad conquirendas proscriptorum latebras Sen. ph.
b) trans.: lacūs circumvolitavit hirundo V., c. thyma H. (o čebeli) leta okoli po..., salutator circumvolitans potentiorum limina Col., cetera iam Numidis circumvolitare... datur Sil.

2. pren. z očmi preleteti: sollicitus oculis amantem Ven.

circumvolō -āre -āvī -ātum okrog (okoli) leteti (letati), obleteti (obletati), obfrfota(va)ti (o pticah idr. krilatih živalih): Q., Suet., Iust., remos plausis alis O., milvus... flectitur in gyrum... spemque suam (svoj plen) motis avidus circumvolat alis O., nave circumvolatā Plin.; voj. obletati, obdirjati: c. ordines exercitus sui Vell., campum iaculo Sil.; pren.: nox atra caput tristi circumvolat umbrā V., Erycina ridens, quam Iocus circumvolat et Cupido H., me mors atris circumvolat alis H.

circus -ī, m (prim. gr. κίρκος, κρίκος obroč, krog, lat. curvus)

1. krog, kolobar (astr.): Acc. ap. Non., M.; o Rimski cesti na nebu: vidisti magnum candentem serpere circum, lacteus hic nimio fulgens candore notatur Ci. (Arat.), splendissimo candore inter flammas circus elucens Ci., c. lacteus Macr.

2. večinoma occ. tekališče, dirkališče za konje in vozove, cirkus: decedere circo... populum... iubet V. V Rimu je bilo več takih dirkališč, poseb.
a) circus maximus Véliki cirkus, najznamenitejši cirkus, ki ga je dal zgraditi Tarkvinij Prisk v kotlini med Palatinom in Aventinom; imel je prostora za 150000 gledalcev. Pozneje sta ga v dolžino povečala Cezar in Trajan, tako da je imel prostora za 400000 ljudi: Varr., Ci., L., O. idr.; imenovan je bil tudi magnus circus: O. ali circus magnus: Plin. ali samo circus: de circo astrologi Enn. ap. Ci., in circo et in foro Ci., L., Vell., Plin., ut locus in circo daretur tribulibus Ci., per circum duci Ci. ali agi Plin., circo ludos celebrare O., triviales ex circo ludi Suet., c. capax populi O.
b) circus Flaminius Flaminijev cirkus severozahodno od Kapitola; l. 221 ga je zgradil cenzor Gaj Flaminij: Varr., Ci., L. idr., samo circus imenovan: prospicit a templo summum brevis area circum O., altera pars circi custode sub Hercule tuta est O.
c) Vaticānus circus Vatikanski cirkus, ki ga je v vatikanski nižini začel graditi Kaligula, dokončal ga je Neron: in Vaticano Gai et Neronis principum circo Plin. Rimski cirkusi, zlasti c. maximus, so bili najsijajnejša zbirališča rim. sveta; tu so se zbirali mladi gospodje s svojimi lepoticami: O.; ob zunanjih stenah cirkusov so bile lope (tabernae) vedeževalcev, glumačev, vlačug idr.: Ci., Suet., od tod c. fallax H., clamosus Mart., raucus Iuv. Tudi v drugih krajih so bili cirkusi, npr. circus maritimus Obmorski cirkus pri Anagnijanih: L., Ojnomajev (Oenomaus) cirkus v elidski Pisi: Stat.; Scipionov v Hispaniji: Sil. — Met.: gledalci v cirkusu: circo innumero Sil.

citiran pridevnik
(o dobesedni navedbi) ▸ idézett Citirana določba v nadaljevanju med drugim predpisuje postopek javne dražbe. ▸ Az alább idézett rendelkezés többek között nyilvános árverési eljárást ír elő.To leto, leto 1993, je omenjeno tudi v citiranem članku. ▸ Az 1993-as év szintén szerepel az idézett cikkben.Bleščeča akademska pot ga je pripeljala med najbolj cenjene in tudi citirane znanstvenike. ▸ Ragyogó tudományos karrierje az egyik legelismertebb és legtöbbet idézett tudóssá tette. Citirana literatura naj se navede na koncu članka in naj bo razvrščena po abecedi glede na priimke avtorjev. ▸ Az idézett irodalmat a cikk végén, a szerző vezetékneve szerinti betűrendben kell felsorolni.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

citrā (adv. abl. sg. fem. adj. citer)

I. adv.

1. bliž(j)e: tela hostium citra cadebant T. so padala preblizu = niso dosegala Rimljanov; kot prvotni komp. z abl. comparationis: paucis citra milibus L. malo (= nekaj) tisoč korakov pred taborom; pren.: culta quidem c. quam debuit O. ne tako kakor = manj kakor.

2. tostran: nec citra mota nec ultra O. ne sem ne tja, c. est urbs Plin.

— II. praep. z acc.

1. tostran, tokraj; pri glag. mirovanja: pars citra, pars ultra Taurum est L., impedimentis c. flumen Rhenum depositis C., c. mare H.; pri glag. premikanja: exercitum c. Rubiconem educere Ci. na to stran Rubikona, ut omnes c. flumen eliceret C., hostem c. flumen pertrahere L.; pren. (časovno) pred: Pylius citra Troiana tempora perisset O., citraque inventam carpere flores O. pred godnostjo, c. Calendas Octobres Col.; poleg tega o tem, kar je pred določeno mejo in ne dospe do nje, pred, pod: non a postrema syllaba c. tertiam Ci. ne pred tretjim zlogom od konca; od tod: nec virtus c. genus est O. ne stoji nižje kakor, ne zaostaja za..., c. satietatem Col. ne do sitega, c. iocos se continere Sen. ph. osta(ja)ti pri šalah, ne preseči (presegati) jih, melius ultra quam citra stat oratio Q. pove bolje več ko manj.

2. brez, razen, izvzemši, ne glede na kaj: peccavi c. scelus O. grešil sem, (toda) brez..., c. fatigationem, c. satietatem Cels., c. ulla comitia L. epit., c. vulnus Plin., plus usus sine doctrina quam c. usum doctrina valet Q., c. commoda emeritorum Suet., c. spectaculorum dies Suet. izven slavnostnih dni, nec id Rutilio c. fidem aut obtrectationi fuit T. ni bilo brez zaupanja = verjeli so mu, c. spem Fl., c. magnitudinem prope Ponto similis Mel.

citronast pridevnik
1. (o barvi) ▸ citromosPovezane iztočnice: citronasta mušnica

2. (o vonju) ▸ citromosVšeč so mi predvsem sveži in citronasti vonji. ▸ Szeretem a friss és citromos illatokat.
Povezane iztočnice: citronasti ožep

3. (o okusu) ▸ citromosKoriander ima citronast priokus, zato jedem doda svežino. ▸ A koriandernek citromos mellékíze van, ezért az ételeknek frissességet ad.

citronin pridevnik
1. (o plodu) ▸ citromSopomenke: citronov

2. (v kulinariki) ▸ citrom

citronov pridevnik
1. (o plodu) ▸ citromSopomenke: citronin

2. (o kozmetičnem izdelku) ▸ citromos

citronski pridevnik
1. (o vonju) ▸ citromPovezane iztočnice: citronska mačja meta, citronska meta, citronska trava, citronska verbena, citronsko sadje

2. (o barvi) ▸ citrom