Franja

aun, aún še, še vedno, tudi, celó

aun así kljub temu, pri vsem tem
aun cuando tudi če, čeprav
aun no še ne
ni aun niti
ni aún la mitad niti polovica
¿no ha venido aún? še ni prišel?

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.

aurītus 3 (auris)

1. uhat, dolgouh: Afr. ap. Macr., Plin., Mart., Ap., asellus O., lepores V.

2. met.
a) act. (pazljivo) poslušajoč, prisluškujoč, pazljiv, pozoren: auritum facere omnem populum Pl., auritae plagae Pl. mreže, s katerimi se prestrezajo besede (= attentae aures), testis auritus Pl. priča na uho, priča, ki je kaj le slišala, ne pa tudi videla (naspr. oculatus testis priča samovidec); pesn.: auritae quercus H., auriti muri Sid.
b) pass. le (za)slišan, začut (ne zapisan): leges Prud.

3. pren.
a) ušesu podoben, uhast: Plin.
b) z odgrinjačo (opremljen): aratra Pall.

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

aus² Adverb

1. (beendet) pri koncu, končan; es ist aus konec je

2. Licht: ugasnjen

3. (draußen) zunaj, ven; aus sein biti zunaj; aus gehen iti ven

4. von (hier) aus od (tu) von mir aus kar se mene tiče, zavoljo mene; von sich aus sam od sebe; von Haus aus pravzaprav; bei jemandem ein und aus gehen biti domač, biti kot doma, biti (kje) kuhan in pečen; weder ein noch aus wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

auscultō -āre -āvī -ātum (najbrž iz aus- in cultāre, po predevku iz clutāre : cluēre) na svoja ušesa slišati

1. (pazljivo) poslušati; abs.: ausculta, ut scias Pl., iam scies: ausculta Ter., ab auribus dicta verba audio et ausculto Varr.; z dat.: ausculta paucis, nisi molestum est Ter.; z acc.: nimis eum ausculto lubens Ter., populum Cat.

2. occ.
a) kaj poslušati in verjeti: crimina Pl.
b) prisluškovati, oprezati, paziti, čakati; abs.: hinc auscultavi procul Afr. ap. Non., iam dudum ausculto H. čakam; v pass. brezos.: auscultetur, si (pulli) pipiant Col.; z acc.: ita me di amabunt, ut ego hunc ausculto lubens Pl., omnia ego istaec auscultavi ab ostio Pl.; z odvisnim vprašanjem: hinc auscultemus, quid agat Pl.; s finalnim stavkom: ad fores auscultato..., ne quis adventor gravior abeat quam adveniat Pl.

3. pren. poslušati koga = poslušen (pokoren) biti komu; z acc.: auditis, non auscultatis tamquam pharmacopolam Ca. ap. Gell.; z dat.: auscultato filio Pl., nisi mi auscultas atque hoc ut dico facis Pl., mihi ausculta: vide, ne tibi desis Ci.; v pass. brezos.: auscultabitur Pl. zgodilo se bo.

ausente odsoten, nenavzoč

ausente de ánimo duševno odsoten
ausente de sí mismo ne misleč nase

Ausfahrt, die, (-, -en) izvoz, Eisenbahn odhod; (Spazierfahrt) izlet; Ausfahrt freihalten! Ne parkiraj, izvoz!

Auskommen, das, eksistenca; mit ihm ist kein Auskommen z njim se ne da shajati

auskriegen: ich kriege die Stiefel nicht aus ne morem sezuti škornjev

ausmachen

1. (ausschalten) ugasiti, odklopiti

2. (erledigen) opraviti; (vereinbaren) dogovoriti se za, domeniti se za, določiti

3. (bilden) biti, tvoriti, dajati, (betragen) znesti, znašati

4. (erkennen) videti, zapaziti, odkriti, najti, prepoznati, razpoznati; (feststellen) ugotoviti, ugotavljati viel/wenig ausmachen veliko/malo pomeniti; das macht nichts aus nič ne de, nič ne stri; würde es dir etwas ausmachen... ali bi te motilo...; wenn es Ihnen nichts ausmacht če nimate nič proti

aussehen^*

1. izgledati, biti videti (er sieht älter aus videti je starejši)

2. nach etwas aussehen videti je, da ... (es sieht nach Schnee/Regen aus videti je, da bo sneg/dež) ; nach nichts aussehen ne biti nič posebnega

außen zunaj; von außen od zunaj; nach außen navzven; außen an (der Tür) za zunanji strani (vrat); außen vor lassen ne upoštevati

außerstande: außerstande sein ne biti sposoben, ne moči

aussi [osi] adverbe tudi; (prav) tako; zato (tudi); vrh tega

il est aussi sympathique que sa sœur on je tako simpatičen kot njegova sestra
aussi vite que passible čim hitreje
Paul est venu et moi aussi Pavel je prišel in jaz tudi
moi aussi, je ne suis pas de son avis tudi jaz nisem njegovega mnenja
il est brutal, aussi tout le monde le fuit on je brutalen, zato tudi vsi beže pred njim
lui aussi bien que sa sœur préfèrent le thé au café on, kot tudi njegova sestra imata rajši čaj kot kavo
aussi riche soit-il naj bo še tako bogat
non seulement ... mais aussi ne samo ..., ampak tudi

ausstehen^*

1. trpeti, pretrpeti, etwas prestajati, prestati

2. (fehlen) manjkati; X steht noch aus Xa še ni, na X še čakamo; etwas/jemanden nicht ausstehen können ne prenašati (česa/koga)

australien, ne [-ljɛ̃, ɛn] adjectif avstralski

Australien, ne masculin, féminin Avstralec, -Ika

autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

deux fois autant dvakrat toliko
je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
d'autant za toliko
d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
d'autant mieux toliko, tem bolje
je sais autant que vous toliko vem kot vi
autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
pour autant zato
autant que je sache kolikor vem
autant que possible kolikor mogoče
il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede

authority [ɔ:ɵɔ́riti] samostalnik (with)
ugled; moč, veljava, oblast; vpliv; pooblaščenje; vir poročil; ugledna oseba, strokovnjak
(tudi množina) oblast, urad

to be in authority, to carry authority imeti oblast
to be without authority ne imeti oblasti, nič ne veljati
on the best authority iz najboljšega vira
full authority pooblastilo
he is no authority on the subject v tej zadevi ni odločilen
set in authority ki ima oblast
to give authority pooblastiti

autorità f

1. pravo moč, oblast:
l'autorità della legge moč zakona
non riconoscere nessuna autorità ne priznavati nobene oblasti
agire d'autorità ravnati, ukrepati na osnovi zakonite oblasti
autorità legislativa zakonodajna oblast
autorità giudiziaria sodna oblast
autorità costituita zakonita oblast

2. predstavnik oblasti

3. avtoriteta, ugled, veljava, vpliv:
abusare della propria autorità zlorabljati svojo avtoriteto
è un'autorità nel campo matematico v matematiki je avtoriteta