Franja

Valeria² -ae, f Valêrija

1. mesto Keltiberov v Tarakonski Hispaniji (zdaj Valera la Vieja); od tod subst. Valeriēnsēs -ium, m Valêrijci, preb. Valerije: Plin.

2. neka panonska pokrajina: Amm.

vampata f

1. plamen

2. pren. (nenaden) izbruh:
la città è stata colpita da una nuova vampata di violenza mesto je prizadel nov izbruh nasilja

Vangionēs -um, acc. -ēs in -ăs, m Vangíoni, germansko pleme, ki je živelo ob levem bregu Rena okrog današnjih mest Worms in Spine: C., Lucan., Plin., T.; metaf. glavno mesto Vangionov (zdaj Worms): Amm.

vantage [vá:ntidž] samostalnik
šport prednost; (redko) ugodnost

vantage ground ugodno (višje) mesto, ki daje prednost (nad nasprotnikom)
vantage point ugodna izhodiščna točka

váren safe; secure

váren pred safe from
na várnem in safety
absolutno, popolnoma váren (pogovorno) as safe as houses
toliko bolj várno so much the safer
váren kraj a safe place
váren pred napadi secure from attacks
váren obstoj, eksistenca a secure existence
váren pred nevarnostjo secure from danger
várna investicija a safe investment
most ni váren the bridge is not safe
biti na várnem to be on the safe side
biti váren pred volkovi to be safe from the wolves
hraniti kaj na várnem to keep something safe
tu smo na várnem pred vetrom here we are sheltered from the wind
moje življenje ni več várno my life is no longer secure
ni várno dotakniti se tega psa it is not safe to touch this dog, beware of the dog!
zdaj se čutimo várne we feel safe now
várno sem ga spravil (spremil) domov I saw him safe home
spravil sem ga na várno I have taken him to (ali put him in) a safe place
peljati na várno to lead to safety
položiti na várno mesto to put in a safe place

Varia² -ae, f Várija

1. mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Varea): Plin.

2. mestece na ozemlju Ekvov ob desnem bregu Aniene nedaleč od Horacijevega podeželskega posestva (zdaj Vicovaro): H., Ph.

varjèn tehnika weld, welded

varjèno jeklo wrought (ali weld) steel
varjèno mesto weld; shut; welded joint
varjèn šiv weld(ed) seam

varovališč|e srednji spol (-a …) (strelsko mesto) der Stand

Varšava samostalnik
(glavno mesto Poljske) ▸ Varsó

vas¹ ženski spol (-i …)

1. das Dorf
geografija dolga/obcestna vas Liniendorf
gručasta vas Haufendorf
kolonizacijska vas Hufendorf
obcestna vas Straßendorf
središčna vas der Rundling
vrstna vas Reihendorf
rojstna vas Heimatdorf
sosednja vas Nachbardorf
na vasi auf dem Dorf, im Dorf
olimpijska vas olympisches Dorf, das Olympiadorf

2. (podeželje) das Dorf, das Land
mesto in vas Stadt und Land (v mestu in na vasi in Stadt und Land)

3.
figurativno španska vas böhmische Dörfer
Potemkinove vasi Potemkinsche Dörfer

Vaticano moški spol Vatikan; papeška stolica

la Ciudad vaticana vatikansko mesto (država)

Vátikan Vatican

Vátikanski Vatican(-)
Vátikansko mesto Vatican City
Vátikanska knjižnica Vatican Library
Vátikanski koncil Vatican Council

vatikánski

vatikansko mesto Ciudad f de Vaticano

več|en [é] (-na, -no) ewig; poetično: [immerwährend] immer während
večna lovišča figurativno die ewigen Jagdgründe
večna zmrzal geografija der Permafrost
ločnica večnega snega die Schneegrenze
večni počitek die letzte Ruhe, der ewige Schlaf
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig
večni govornik der Dauerredner
večni koledar [immerwährender] immer währender Kalender
večni šah das Dauerschach, ewiges Schach
večni študent der Langzeitstudierende ( ein -r)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit

véčen eternal; everlasting; perpetual; never-ending; permanent; endless; ceaseless, incessant

za véčno in (ali to, for) perpetuity, for ever and ever
véčno mesto (Rim) the Eternal City
véčni Žid the Wandering Jew
véčni sneg perpetual snow
véčno življenje eternal life, life everlasting
Večni Oče religija the Eternal (Father)
njegove véčne (neprestane) šale his everlasting jokes
véčno prislov eternally, endlessly, perpetually, everlastingly, incessantly, ceaselessly
za véčno for ever

véčen éternel, perpétuel, sempiternel

večna luč (religija) la lampe du Saint-Sacrement
večno mesto la Ville éternelle
večni mir (filozofija) paix perpétuelle, (religija) paix éternelle
večni sneg neiges éternelles
večni Žid le Juif errant

véčen (-čna -o) adj.

1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna

2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile

4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti

5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo

véčen eterno; eternal; perpetuo ; (nesmrten) inmortal

večen mir (pol) paz f perpetua, (rel) paz f eterna
večna luč (rel) luminaria f
večno mesto la Ciudad Eterna, Roma f
večni sneg nieves f pl perpetuas
večni Žid el judío errante
večne tožbe etrnas lamentaciones f pl

vedette [vədɛt] féminin glavni igralec, -lka, filmska zvezda; glavna, ugledna oseba; (nekoč) straža na konju; motorni (stražni) čoln

en vedette v ospredju pozornosti; debelo tiskan; pozornost vzbujajoč
vedette de combat bojni čoln
vedette torpilleur torpedolovec
la principale vedette d'une affaire glavna oseba v aferi
être la vedette du jour biti junak dneva
avoir la vedette igrati glavno vlogo
mettre quelqu'un en vedette pritegniti pozornost na koga
se mettre en vedette stopiti v ospredje
mettre un objet en vedette postaviti predmet na vidno mesto, v ospredje

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.