Franja

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

leicht lahek (auch Schuhe, Waffen, Leben, Wasserstoff, Hand, Sieg); Kleidung: lahen; Schlaf: rahel, lahen; Fieber, Zweifel: rahel; Fahrlässigkeit: majhen; leichten Herzens z lahkim srcem; leichtes Blut haben biti lahek; ein leichtes Mädchen lahko dekle; auf die leichte Schulter nehmen vzeti zlahka, ne razbijati si glave zaradi; leichtes Spiel haben mit zlahka opraviti z; Adverb lahko, zlahka, klopfen, streicheln: lahno, erkältet: rahlo; das kommt nicht so leicht wieder to se zlepa ne bo ponovilo; jemandem leicht fallen ne delati težav (komu); sich etwas leicht machen olajšati si (kaj); etwas leicht nehmen jemati (kaj) zlahka, ne jemati (česa) dovolj resno; sich mit etwas leicht tun ne imeti težav s (čim)

leid: leid sein/haben jemandes, einer Sache biti naveličan (koga, česa); ich bin/habe es leid naveličal sem se; leid werden imeti dosti, naveličati se; leid/Leid tun smiliti se, (bedauern) biti žal

leiden (litt, gelitten)

1. trpeti; leiden an (krank sein) bolehati za, imeti; leiden unter trpeti zaradi; Hunger/Durst/Not leiden trpeti lakoto/žejo/pomanjkanje

2. etwas leiden trpeti, prenašati, marati; gut leiden können imeti kar/prav rad; nicht leiden können ne marati (ich kann es nicht leiden ne maram) ; das leidet keinen Aufschub ne prenese odlaganja; er litt sie nicht in seinem Haus ni jih trpel v hiši; wohl leiden: wohl gelitten priljubljen, z veseljem sprejeman

Leine, die, (-, -n) konopec, povodec; (Riemen) jermen; an die Leine Hunde: na vrvico; an der Leine halten/haben figurativ imeti na povodcu; an die Leine legen figurativ dobiti pod kontrolo; jemandem eine lange Leine lassen figurativ pustiti dovolj svobode; Leine ziehen izginiti

leistungsfähig zmogljiv, storilen; Maschine: visoko storilen; učinkovit; Blüte: roden, ploden; leistungsfähig sein imeti zmogljivost/storilnost; leistungsfähiger werden dobiti večjo zmogljivost/storilnost

lēnōcinium -iī, m (lēnōcinārī)

1. zvodniška obrt, zvodništvo: lenocinium facere Pl., Dig. ali lenocinia exercere Iust. ukvarjati se z zvodništvom, „zvodnikovati“, luxuriem lenocinio sustentare Ci., animo aequo istius cotidiana adulteria, meretriciam disciplinam, domesticum lenocinium videre Ci., homo lenociniis adulteriisque confectus Ci., lenocinium profiteri Suet. (o ženskah) razglasiti (razglašati) se za zvodnico, ukvarjati se z zvodništvom, lenocinium praebere uxori Dig. biti zvodnik za svojo lastno ženo; meton. plačilo za zvodništvo, zvodnina (ali ukvarjanje z zvodništvom): lenocinium petere a grege delicatae iuventutis Ci.

2. metaf.
a) vabilo, mamilo, zapeljevanje, mameča (omamna) lepota, mamljiv blišč, umetna (naspr. naravna) draž(est) (čar, mik, mičnost), olepšanje, polepšava, okrasje, nakit: qui … se … cupiditatium lenociniis dediderunt Ci., corporum lenocinia Ci. ali omnis lenocinii neglegens Suet. toaletne spretnosti, non faciem coloribus et lenociniis polluisti Sen. ph. z ličili in toaleto, lenocinium est muneris antecedens metus Sen. ph. strah poveča (povečuje) draž darila, non ornamenta quaerere (v govoru), sed lenocinia Q., in leges pacis sibi lenocinia quaerere Iust. za mirovne pogoje imeti v mislih zase kaj prikupnega.
b) (o govoru) mamljivo laskanje, prikupna beseda: caret lenociniis expositio Q., nec ullum orationi aut lenocinium addit aut pretium T., cui instrumento distrahendo nihil non fraudis ac lenocinii adhibuit Suet.

lep¹ [é] (-a, -o; lepši)

1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna

2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm

4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele

5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste

6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa

lép -a, -o beautiful, fine; pretty, nice, handsome; sweet; (obraz) good-looking; pesniško beauteous; (vreme) fair, fine, favourable; (rast, stas) wellmade, well-proportioned, well-formed, wellshaped, shapely; (ljubek) lovely, graceful, charming

lép, -a, -o kot slika as pretty as a picture
lép, -a, -oo darilo (premoženje, kompliment) a handsome present (fortune, compliment)
lép, -a, -oa godlja, zmeda a nice mess
lép, -a, -oa pot good road
lép, -a, -oi spol the fair sex
lép, -a, -oa priložnost (znesek) a fair chance (amount)
lép, -a, -oa vsota a round (ali respectable) sum
lép, -a, -oe goré beautiful mountains pl
lép, -a, -oo vreme fine weather
lép, -a, -oe umetnosti fine (ali liberal) arts pl
lép, -a, -o začetek a nice beginning
lép, -a, -oe pozdrave tvoji sestri! best regards to your sister!
lép, -a, -oega dne one fine day
lép, -a, -oa pisava a fair hand
imeti lép, -a, -oo pisavo to write a fair hand
od lép, -a, -oih besed se ne da živeti fine words butter no parsnips
lép, -a, -oo mnenje boste imeli o meni you will have a fine opinion of me, what are you going to think of me?
barometer kaže "lepo" the barometer stands at fair
to ni lepó od tebe that's not nice of you
ta je pa lép, -a, -oa! a fine (ali story), this is!
to je vse lép, -a, -oo, toda... that's all very well (ali fine), but...
kar praviš, je vse prav lép, -a, -oo, toda... what you say is all very fine, but...
to bi bilo še lepše! that would beat everything!, that would cap it all!

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

lepo

1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
lepo po vrsti schön der Reihe nach
vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
lepo priden otrok: schön/fein brav
lepo, da schön/fein, [daß] dass
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)

3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
lepo se začenjati gut anfangen

4.
prosim lepo! bitte sehr!
lepo prositi inständig bitten
lepo se priporočati sich bestens empfehlen

5.
lepo pristajati kleidsam sein
lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
| ➞ → imeti se

leste [lɛst] adjectif uren, hiter, okreten, gibčen, jadrn; ki se hitro odloči za kaj; opolzek

avoir la main leste (figuré) hitro udariti
avoir la réplique leste imeti hitro pripravljen odgovor, biti odrezav
leste comme un singe uren kot opica

lester [lɛste] verbe transitif nakladati balast, obtežiti

lester son estomac, se lester l'estomac prenajesti se, pošteno se najesti
avoir les poches bien lestées imeti nabasane žepe

lēsto agg.

1. uren, gibčen:
essere lesto di mano pren. imeti dolge prste

2. (spicciativo) hiter; nagel, osoren:
alla lesta na hitro

3. toskansko pripravljen, nared

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

leva roka ženski spol die linke Hand
figurativno imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
figurativno opraviti z levo roko (z lahkoto, nemarno) (etwas) mit der linken Hand machen

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

levkemija samostalnik
medicina (bolezen) ▸ leukémiaPovezane iztočnice: kronična levkemija, akutna levkemija, otroška levkemija, mačja levkemija, kronična limfocitna levkemija, kronična mieloična levkemija, kronična limfatična levkemija, kronična mieloidna levkemija, akutna limfatična levkemija, akutna mieloična levkemija, akutna mieloblastna levkemija, akutna limfoblastna levkemija

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.

2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.