Franja

Zadetki iskanja

  • lílija botanika lis ali lys moški spol

    bel kot lilija blanc comme un lis, da la blancheur du lis
  • lím (-a) m pog. (lepilo) colla;
    iti komu na lim lasciarsi ingannare, abbindolare da qcn.
    nareč. bot. tičji lim (evropsko ohmelje) loranto (Loranthus europaeus)
  • líst (-a) m

    1. bot. foglia:
    list požene, odpade la foglia germoglia, cade
    mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
    drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
    sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

    2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
    črtani list foglio a righe
    nepopisani list pagina bianca
    knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
    anketni list questionario
    gost. jedilni list lista dei cibi
    tisk. naslovni list frontespizio
    notni list foglio di musica
    risalni list foglio da disegno

    3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
    rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
    obrtni list licenza di esercizio
    orožni list (licenza di) porto d'armi
    potni list passaporto

    4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
    literarni list rivista letteraria
    Uradni list Gazzetta Ufficiale

    5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
    list kose lama della falce
    list lopate lama del badile
    list sekire lama della scure
    list žage lama della sega

    6. igre carte (del giocatore)

    7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

    8. tekst. liccio

    9. min. foglietto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrniti list voltar pagina
    pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
    naše gore list nostro, nostra connazionale
    bot. čašni list sepalo
    bot. črtalasti list foglia lanceolata
    bot. pernati list foglia pennata
    bot. plodni list carpello
    bot. sestavljeni list foglia pluripennata
    bot. venčni list petalo
    strojn. list propelerja pala dell'elica
    strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
    bolniški list certificato medico, di malattia
    trg. garancijski list foglio di garanzia
    rel. krstni list fede di battesimo
    šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
    zool. morski list sogliola (Solea)
    tovorni list lettera di vettura
    zool. živi list fillio (Phyllium)
    bot. list vinske trte pampino
    podoben listu fogliaceo
  • lizika samostalnik
    1. (sladkarija) ▸ nyalóka
    lizati liziko ▸ nyalókát szopogat
    kupiti liziko ▸ nyalókát vesz
    pisana lizika ▸ színes nyalóka
    čokoladna lizika ▸ csokoládés nyalóka

    2. neformalno (signalni pripomoček) ▸ tárcsa
    Pridrvel je mimo policistov z liziko. ▸ Elszáguldott a tárcsát tartó rendőrök mellett.
    V tistem trenutku sem mislil, da mi je mehanik z liziko že dal znak, da lahko odpeljem. ▸ Abban a pillanatban azt hittem, hogy a szerelő a tárcsájával jelet adott, hogy indulhatok.
  • ljúb cher, chéri; aimable, gentil, charmant; agréable

    ljubi bog le bon Dieu
    ves ljubi dan toute la sainte journée
    zaradi ljubega miru pour avoir la paix
    na ljubo pour l'amour de, en faveur de, au proflt de
    ljubo mi je, da je suis bien aise que (+ subjunktiv)
    ni mi ljubo, da je n'aime pas que (+ subjunktiv)
    najljubši qui est le plus cher, qu'on aimé le mieux, qu'on préfère, favori
    moje najljubše opravilo ma plus chére occupation, mon occupation favorite (ali de prédilection)
  • ljubezniv (-a, -o) liebenswürdig, freundlich, nett; (ustrežljiv) entgegenkommend
    biti tako ljubezniv, da … so nett sein …, netterweise/freundlicherweise (etwas tun)
  • ljubeznív aimable, gentil, affectueux, gracieux

    biti ljubezniv s kom être aimable avec quelqu'un
    zelo ljubeznivo je od vas, da ste prišli c'est bien aimable à vous d'être venu
  • ljubimkati glagol
    1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavar
    skrivaj ljubimkatikontrastivno zanimivo titkos viszonyt folytat
    ljubimkati s soigralcem ▸ enyeleg a színészpartnerével
    Nočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
    A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
    Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

    2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
    Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
    V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
    Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.
  • ljubljenček samostalnik
    1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállat
    štirinožni ljubljenček ▸ négylábú kedvenc
    domači ljubljenček ▸ házi kedvenc
    Vaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
    zavržen ljubljenček ▸ kidobott kedvenc
    izgubljen ljubljenček ▸ elveszett kedvenc
    kosmati ljubljenček ▸ szőrös kedvenc
    pernati ljubljenček ▸ tollas kedvenc
    lastnik ljubljenčka ▸ házi kedvenc tulajdonosa
    izguba ljubljenčka ▸ házi kedvenc elvesztése
    fotografija ljubljenčka ▸ házi kedvenc fényképe
    sprehajati ljubljenčka ▸ háziállatát sétáltatja

    2. (o osebi) ▸ kedvenc
    mamin ljubljenček ▸ anyuci kedvence
    ljubljenček občinstva ▸ a közönség kedvence, közönségkedvenc
    Ni hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
    V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
    Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

    3. (o stvari) ▸ kedvenc
    Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
    Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • ljubosumen pridevnik
    1. (o ljubezni) ▸ féltékeny
    ljubosumen mož ▸ féltékeny férj
    Eden izmed detektivov zasleduje damo po naročilu ljubosumnega moža. ▸ Az egyik detektív egy féltékeny férj megbízásából követ egy hölgyet.
    ljubosumen soprog ▸ féltékeny férj
    ljubosumen ljubimec ▸ féltékeny szerető
    ljubosumen fant ▸ féltékeny fiú
    ljubosumen moški ▸ féltékeny férfi
    ljubosumna žena ▸ féltékeny nő
    bolestno ljubosumen ▸ betegesen féltékeny
    strašno ljubosumen ▸ rettentően féltékeny
    patološko ljubosumen ▸ kórosan féltékeny
    pretirano ljubosumen ▸ túlzottan féltékeny
    ljubosumen na ženo ▸ feleségre féltékeny
    ljubosumen na dojenčka ▸ csecsemőre féltékeny
    ljubosumen in posesiven ▸ féltékeny és birtokló
    ljubosumen in jezen ▸ féltékeny és mérges
    ljubosumen izpadkontrastivno zanimivo féltékenységi jelenet
    ljubosumen izbruhkontrastivno zanimivo féltékenyi roham
    Vsakič ko se znajdem v resni zvezi, postajam iz dneva v dan bolj ljubosumen. ▸ Minden alkalommal, amikor komoly kapcsolatba kerülök, napról napra egyre féltékenyebbé válok.
    Kot vemo, so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke. ▸ Mint azt tudjuk, a gyermekek nagyon féltékenyek az újszülöttekre.

    2. (nevoščljiv) ▸ féltékeny
    ljubosumen na uspeh ▸ féltékeny a sikerre
    ljubosumen in zavisten ▸ féltékeny és irigy
    "In če boš spet imela novo obleko, bom zelo ljubosumna!" ▸ „És ha ismét új ruhád lesz, nagyon féltékeny leszek!”
    Tudi moj sošolci so zelo v redu, saj me podpirajo in niso ljubosumni. ▸ Az iskolatársaim is nagyon rendben vannak, hiszen támogatnak és nem féltékenyek.

    3. (zaščitniški) ▸ féltő, féltékeny
    Občutek imam, da so Slovenci precej usmerjeni navznoter, strašno ljubosumni na svojo intimnost in kot taki samotarski. ▸ Az a benyomásom, hogy a szlovénok eléggé befelé fordulók, borzasztó féltékenyen őrzik az intimitásukat, és mint ilyenek, maguknak valók.
    Specialisti so za organizacijo tovrstnih doživetij precej ljubosumni na svoje domislice in ustvarjalne, a tudi zahtevne projekte. ▸ Az ilyen típusú élmények megszervezéséért felelős szakemberek meglehetősen féltékenyen védik fantáziadús és kreatív, de egyben kihívást jelentő projektjeiket.
    Država je lahko hkrati demokratična in ljubosumna na svoje državljanstvo, kot so na primer Švica, Nemčija ali Japonska. ▸ Egy állam lehet egyszerre demokratikus és az állampolgárságát féltékenyen óvó, mint például Svájc, Németország vagy Japán.
  • ljubosumno prislov
    1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltve
    ljubosumno čuvati ▸ féltve őriz
    ljubosumno varovati ▸ féltékenyen őriz
    ljubosumno skrivati ▸ féltékenyen titkol
    Na ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
    Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.

    2. (zavistno) ▸ féltékenyen
    Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
    V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.

    3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
    "Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
    Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket.
  • ljúdje people (s konstr. v sg ali pl); folk(s); (svet) the public, the world, mankind

    stari ljúdje old people
    (zelo) mnogo ljudi (a great) many people
    preprosti ljúdje simple people, ordinary folks
    ljúdje z dežele country people, country folk
    mali ljúdje (figurativno) people of small means and no standing
    prijatelj ljudi philanthropist
    izkorišcevalec ljudi slave driver, hard taskmaster
    iti med ljudi to mix with society, to go into society
    on ne hodi med ljudi he keeps himself to himself, he shuns company, he avoids society, he lives out of the world
    on sovraži ljudi he is a misanthrope
    oni so pošteni ljúdje they are honest people
    Angleži so čudni ljúdje the English are a strange lot
    ljúdje govorijo, da... it is rumoured that... there's a story going the rounds that...
    vsi ljúdje to vedó it is generally known, all the world knows it
    kaj bodo rekli ljúdje? (figurativno) what will Mrs. Grundy say?, what will the world say?
    kar ljúdje pomnijo within the memory of men, within living memory
    ljudi morate vzeti kakršni (pač) so you must take the world as it is
  • lokalizírati to localize

    ki se da lokalizírati localizable
  • lônček (-čka) m

    1. dem. od lonec pentolino; vaso:
    cvetlični lonček vaso da fiori

    2. (posodica za zdravila, lepotilna sredstva) vasetto:
    lonček kreme vasetto di crema
    pren. pristaviti svoj lonček ricavarne guadagno
    čeb. matični lonček (matičnik) cella dell'ape regina
  • lônec (-nca) m

    1. pentola; pignatta:
    emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
    gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
    lonec za kuhanje bollitore
    lonec za ribe pesciera, pesciaiola

    2. vaso (da fiori)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
    pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
    igre zbijanje lonca gioco della pentola
    geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
    geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
    metal. livarski lonec secchione
    fiz. Papinov lonec pentola di Papin
  • lópa (-e) f

    1. capannone, rimessa; capanno, casotto; rustico; tettoia:
    lopa za kmetijske stroje rimessa per le macchine agricole
    lopa za letala capannone (per aerei), hangar
    sejemska lopa capannone da fiera
    lopa s kotlom za smolo pegoliera

    2. alp. cengia

    3. arhit.
    arkadna lopa porticato
  • lopár (-ja) m

    1. šport. racchetta:
    teniški lopar, lopar za namizni tenis racchetta da tennis, da ping pong

    2. pala

    3. zool. lepade comune (Lepas anatifera); zool. mola, ortagorisco (Mola mola)
  • lovíti (-ím)

    A) imperf. ➞ uloviti

    1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

    2. catturare, intercettare, prendere

    3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

    4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
    loviti kunce cacciare le lepri
    loviti ptiče uccellare
    mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
    loviti na trnek pescare con l'amo

    5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
    lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
    loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

    6. pren. sorprendere:
    le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

    7.
    loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    loviti besede cercare (affannosamente) le parole
    dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
    loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
    loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
    loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
    loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
    loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
    loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
    slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
    turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
    navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
    rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
    s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
    PREGOVORI:
    na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

    B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. acchiapparsi

    2. tenersi in bilico

    3. correre

    4. essere incerto; esitare

    5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

    6. pren. loviti se za correre dietro a:
    loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
    loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
    pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente