Franja

sōli-vagus 3 (sōlus in vagārī)

1. sam klateč se, sam potikajoč se, sam pohajajoč, sam potepajoč se, samotareč, vagabundirajoč: Plin., Lact., Isid. idr., earum ipsarum (sc. bestiarum) partim solivagas, partim congregatas, immanīs alias, quasdam autem cicures, non nullas abditas terraque tectas … (sc. vis ipsius naturae esse voluit) Ci., non singulare nec solivagum genus hoc (sc. hominum) Ci.

2. metaf. sam po sebi, sam zase bivajoč, posamičen, samoten, osamljen: caelum Ci. ki se samo premika, cognitio Ci. omejeno nase (na sebe samo), posamično, virginitas M. samotno = ki mu ni nič enakega, brez primere.

Sollkaufmann, der, trgovec po obveznem vpisu v trgovski register

Sollstärke, Soll-Stärke, die, Heerwesen, Militär število vojakov v enoti po načrtu

solzéti -im, solzel -ela (u̯z)
1. suziti, ispuštati kapi soka: trta solzi
2. curiti kap po kap: iz rane, iz zemlje solzi
3. okna solzijo
prozorska stakla se znoje

Sondenernährung, die, Medizin prehranjevanje po sondi

Sonderanfertigung, die, zunajserijska izdelava, izdelava po posebnem naročilu

Sonderausstattung, die, oprema po posebnem naročilu

sorbilō¹ adv. (sorbēre) srkaje, posrkavajoč, srebaje, požirkoma, metaf. po kaplj(ic)ah, po grižljajih: victitandum sorbilo Caecil. ap. Fest., Pl. = kot uboga para (starejše žlíčnik), revno, (u)borno.

sormaliser [-ze] verbe transitif normalizirati, poenotiti, urediti po enotnih predpisih, normirati, standardizirati; spraviti v normalen tek

sortior -īrī -ītus sum (sors2)

I. intr. žrebati, srečkati: Pl., Suet., Vell., Lact. idr., cum praetores designati sortirentur Ci., (sc. consules) comparare inter se aut sortiri iussi L., dum legiones de ordine agminis sortiuntur T., praetor certā lege sortiuntur Q. določa sodnike po žrebu (z žrebom). Subst. Sortientēs -ium, m (Κληρούμενοι) Žrebajoči, naslov Dífilove (grške) komedije: Clerumenoe vocatur haec comoedia Graece, Latine Sortientes Pl. —

II. trans.

1. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) določiti (določati, določevati), (raz)deliti (razdeljevati) (si) kaj, žrebati, srečkati za kaj: Suet. idr., iudices Ci., dicas (gl. to besedo), provinciam Plin. iun., sese sortiturum esse cum collega provinciam Ci. ep., consules Asiam et Syriam sortiuntur Ci., consules inter se provincias compararent sortirenturve L., huc delecta virûm sortiti corpora (= delectos s. viros) includunt V.; z odvisnim vprašanjem: quasi sortiri, quid loquare Ci., num sortiuntur inter se, quae declinet, quae non? Ci., consules sortiti, uter dedicaret L.; occ. po žrebu (z žrebom, žrebajoč, žrebaje) dobi(va)ti, doseči (dosegati, dosezati), izžrebati kaj, prižrebati si, prisrečkati si kaj, po žrebu (z žrebom) pripasti komu kaj, peregrinam (sc. provinciam) est sortitus L., nec regna vini sortiere talis H., Necessitas sortitur insignes et imos H. izžreba = dobi z žrebom v svojo pest.

2. metaf. (po usodi, naključju) dobi(va)ti, doseči (dosegati), preje(ma)ti, najti, pripasti (pripadati) komu kaj: mediterranea Asiae L., casu quod te sortitus amicum H., si Maeonium vatem (Homerja za pesnika) sortita esses O., sortire post te alium atque alium dominum Plin. iun., Atheniensem dominum (za gospodarja) Sen. rh., vitae finem Cu., exitum facilem Suet., fata tam tristia Sen. tr., patrem metuentem sabbata Iuv., maritum Ap., filium Dig., ferae bestiae praecipitia ingenia sortitae Cu. ki imajo hudo strastno čud (naravo), obdarjene z izjemno strastno čudjo (naravo), ki imajo zelo divji značaj, mores hominesque nostri et tempora et ingenia cultiora sortiti Cu. ki pripadajo obdobju višje duševne omike (duševne omike na višji ravni), singula locum teneant sortita (= quem sortita sunt) H., flumina sortita loco distantes ripas O. ki imajo, imajoče; occ.
a) izbrati (izbirati) (si), preskrbeti (si), priskrbeti, poskrbeti za kaj: sortitus fortunam oculis V. potem ko si je izbral (izbravši si) … najsrečnejše mesto (za smer kopja) = potem ko je določil najugodnejše mesto (za smer kopja), subolem armento sortire quotannis V., matrimonium sortiri Iust.
b) razdeliti (razdeljevati) si, deliti kaj s kom: pariter laborem sortiti V., sortiti vices V., legio, sortita periclum V., gentis Claudiae regnum in plebem sortitae L. — Od tod pt. pf. sortītus 3 (s pass. pomenom) pri žreb(anj)u vzdignjen (dvignjen), izžreban, prižreban, prisrečkan: pila Pr. izžrebana glasovalna kroglica; večinoma v adv. abl. sortītō
a) po žrebu (žrebanju), z žrebom (žrebanjem), žrebajoč, žrebaje: sacerdotem sortito capi iubet Ci., sortito coguntur dicere Ci., ceteras (sc. provincias) proconsulibus sortito permisit Suet.
b) po usodi, po naključju, naključno, slučajno, po naravi: tibi sortito id obtigit Pl., lupis et agnis quanta sortito obtigit discordia H.

sortírati -am sortirati, srediti, sređivati, svrstavati po određenom principu: sortirati les, sadje, seme

sospirare

A) v. intr. (pres. sospiro) vzdihniti, vzdihovati

B) v. tr.

1. hrepeneti po; objokovati:
sospirare la patria lontana hrepeneti po daljni domovini

2. ekst. željno pričakovati:
farsi sospirare pustiti se čakati

soterrar [-ie-] po-, za-kopati; zasuti

sought-after [sɔ́:tá:ftə] pridevnik
iskan; po katerem je povpraševanje

souterrainement [-tɛrɛnmɑ̃] adverbe po podzemeljski poti; figuré skrivaj, tajno

spank [spæŋk]

1. samostalnik
udarec z dlanjo (s copato ali kakim drugim ploščatim predmetom) po zadnjici; plosk

2. prehodni glagol
udariti ali nabiti po zadnjici, našeškati; z udarci gnati (konja itd.) naprej
neprehodni glagol
hitro iti, dirjati, drveti; (o konju) teči v koraku med dirom in galopom
navtika udarjati ob valove (o ladji)

spároma pril. po parovima, par po par, dva po dva, dvojica po dvojica, dvoje po dvoje: iti sparoma; voziti se sparoma

speakeraggio m (pl. -gi)

1. govorjenje po mikrofonu; govorni del oddaje

2. zvočno sporočilo, sporočanje

specialize [spéšəlaiz] prehodni glagol
podrobneje označiti, ločiti, razlikovati (kaj) po posebnih znakih; specializirati; precizirati; individualizirati
biologija razvijati (kaj) v neki določeni smeri
neprehodni glagol
specializirati se, posebno se posvetiti (for, in čemu)

to specialize an accusation precizirati obtožbo
to specialize one's studies svoje študije omejiti na določeno področje
to specialize on ameriško specializirati se v, pripraviti se za

spergiurare v. tr., v. intr. (pres. spergiuro) priseči, prisegati po krivem:
giurare e spergiurare prisegati pri vsem, kar je svetega
spergiurare il vero lagati